V sodobnih avtomobilih so klasični gumbi in vrtljivi krmilniki postali prava redkost. Vse, od nastavljanja temperature in upravljanja radia do vklopa varnostnih asistenčnih sistemov, se je preselilo v globine digitalnih menijev na osrednjih zaslonih. Čeprav to oblikovalcem omogoča čiste linije, računovodjem pa prihranek, nova študija razkriva visoko ceno, ki jo plačujemo z varnostjo.

Raziskava, ki sta jo skupaj izvedla Univerza v Washingtonu in Toyotin raziskovalni inštitut, je postregla s konkretnimi številkami o tem, kako nevarno je v resnici »brskanje« po zaslonu med vožnjo. Rezultati, objavljeni v strokovni literaturi za uporabniške vmesnike, so potrdili domneve mnogih voznikov: zasloni so ubijalci pozornosti.

Šokantni rezultati: 50 odstotkov slabši voznik

V študiji je sodelovalo 16 voznikov, ki so v naprednem in realističnem simulatorju opravljali povsem vsakdanje naloge – menjavo glasbe, branje obvestil ali spreminjanje nastavitev vozila. Medtem so raziskovalci s senzorji natančno spremljali njihove biometrične odzive, vključno z gibanjem oči, potezami rok, širjenjem zenic in stresnimi reakcijami na koži.

Podatki so neizprosni. V trenutku, ko se voznikova pozornost preusmeri na zaslon na dotik, se natančnost in hitrost upravljanja z vozilom zmanjšata za več kot 50 odstotkov. Hkrati občutno pade tudi kakovost same vožnje, saj se je nenamerno vijuganje in odstopanje od voznega pasu povečalo za več kot 40 odstotkov. Pri tem je ključno poudariti, da ne govorimo o pisanju SMS sporočil na telefonu, temveč o uporabi vgrajenih sistemov, ki so jih proizvajalci tja namestili z namenom, da se uporabljajo med vožnjo.

Zakaj so zasloni tako problematični?

Težava ni le v tem, da moramo odvrniti pogled s ceste, temveč je glavni krivec t. i. kognitivna obremenitev. Pri klasičnih stikalih deluje mišični spomin, zato roka sama najde gumb za glasnost ali temperaturo, ne da bi oči zapustile cesto. Pri zaslonih na dotik pa taktilne povratne informacije ni. Voznik mora najprej vizualno locirati ikono, prebrati meni, usmeriti prst in preveriti, ali je bil dotik zaznan. V tem procesu so sočasno preobremenjeni oči, roke in možgani, kar drastično upočasni reakcijski čas v primeru nevarnosti na cesti.

Je rešitev vrnitev v preteklost?

Avtorji študije se zavedajo, da popolna vrnitev analognih stikal ni realna, saj so zasloni za proizvajalce preprosto preveč stroškovno učinkoviti in prilagodljivi. Namesto tega predlagajo »pametnejši« kompromis. Najpogosteje uporabljene funkcije bi morale imeti fiksno, vedno vidno mesto na zaslonu, virtualne tipke pa bi morale biti večje in bolj razločne. Prav tako bi morali sistemi znati prepoznati, kdaj je voznik pod velikim mentalnim stresom (npr. v gostem prometu), in takrat začasno blokirati manj pomembne funkcije menijev.