Napredek je opazen, a ne tam, kjer bi si mi najbolj želeli. Tako kot konkurentje so Oplovci trendovsko ponavljajoče izbrali znano oblikovalsko pot, ki ne pozna eksperimentiranja pri zunanji podobi. Ostali so varnem zavetrju prepoznavnega tradicionalizma, ki se v avtomobilski industriji širi kot ogenj. Podobnost s predhodnico je še kako opazna, pa naj Oplovci prepričujejo, da je temu drugače. Izbira Deep Sky modre barve, za katero je potrebno doplačati 500€, bo ravno pravšnja, in če to povežemo še s 17-palčnimi platišči in LED lučmi, je podoba celotnega avtomobila všečna, saj se hoče pokazati tudi kot kupe. Čeprav ima pet vrat.

Astra K, tako najnovejšo izdajo označujejo Oplovci, je povsem nov avto. Nova je platforma D2XX, s katero je izgubila več kot 100 kilogramov, za natanko 4,9 cm je krajša njena skupna dolžina, a so ne glede na to Oplovci uspeli ohraniti dovolj prostora za štiri oziroma pet potnikov (medosna razdalja znaša 2,66 m). Jasno, ne gre pričakovati, da bo na zadnji klopi toliko prostora kot v Superbu, a dva potnika bosta brez težav odsedela tudi daljši izlet. Presenečeni ostajamo tudi nad udobnostjo sprednjih dveh ogrevanih sedežev, ki ponujata še dodatne različne nastavitve za idealno pozicijo med vožnjo. Zdi se, da so Oplovci le uslišali nekatere kritike kupcev in novinarjev nad ergonomskimi sedeži, ki se niso ravno strinjali s certifikati plačane zdravstvene stroke. 

Daleč največja sprememba v novi Astri so kakovostnejši materiali, čeprav se trde plastike ponekod še vedno niso znebili, in nova podoba armaturne plošče. Slednja ima po novem urejeno ergonomijo z manj gumbi, ki posledično prinaša lažje upravljanje, a spet po drugi strani so trikraki ogrevan volan, ki lepo sede v roke in je nastavljiv po višini ter globini, uspeli nasičiti s kopico gumbov in stikal. Ker vsak gumb po svoje upravlja nek sistem, je spoznavanje med vožnjo sila nevarno, zato smo se morali za nekaj minut ustaviti in na varen način preveriti delovanje vseh. Merilniki so dobro pregledni, a še najbolj všeč nam je bilo dejstvo, da je komunikacija potekala v slovenščini. Pohvalno, čeprav so tudi v multimediji luknje. Globlje, ko smo kopali po številnih menijih na osrednjemu zaslonu na dotik, smo tu in tam zasledili, da Oplovci vendarle vsega le niso prevedli  slovenščino. Pa ne samo to. Čeprav so se pri prevodih precej popravili, to zdaj počnejo zaposleni v slovenskem zastopništvu, so pri povezovanju telefona (sistem Bluetooth) uporabili malce nevsakdanjo besedno zvezo »Združi napravo«. Sicer je multimedija Intellink je dovolj prijazna, da bo vsakdo brez težav znal rokovati z njo. Pohvaliti velja delovanje navigacije, medtem ko se je USB vmesnik v času našega preskusa odločil, da ne bo prepoznal nobenega od USB ključkov z glasbo. Meniji v slovenščini se istočasno prikazujejo tudi v malem TFT zaslonu med merilniki, kjer med drugim lahko raziskujmo po radijskih postajah in na primer na kakšen način bomo iskali primeren parkirni prostor (parkirna asistenca). Slednje je potrebno le aktivirati z gumbom na dnu sredinske konzole, kjer se nahaja tudi upravljanje parkirnih senzorjev in sistema, ki opozarja na nenamerno menjavanje voznih pasov. Nekoliko začudeni smo ostali nad neizkoriščenim odlagalnim prostorom na dnu sredinske konzole, a so nam kasneje Oplovci povedali, da je za dodatnih 50€ na voljo posebni nosilec za pametni telefon. No ja, mi bi na tistem mestu raje imeli predalček. Astra z odlagalnimi površinami sicer nima težav, a smo bili vendarle malce neprijetno presenečeni nad nefunkcionalnostjo 370-litrskega prtljažnega prostora (največ 1210 litrov). K temu pripomore ceneno prekrivalo (kot bi bilo iz stiroporja), ki ne bo zdržalo več kot leto ali dve, ob straneh ni nobenega dodatnega odlagalnega prostora (z izjemo za prvo pomoč), v pomoč pa niso niti fiksne kljukice za vrečke postavljen predaleč od dosega rok.

Testno Astro je poganjal najzmogljivejši dizel v ponudbi. Gre za 1,6-litrski štirivaljnik s 100 kilovati moči in 320 Nm navora, ki preseneti. Če odmislimo dejstvo, da ni najtišji, je ves čas presenečal z zmogljivostjo. Zato smo morali preveriti podatke na papirju, saj se nam je občasno dozdevalo, da ima več kot samo 100 kilovatov. Moč na sprednja kolesa prenaša šeststopenjski ročni menjalnik, ki obenem pripomore tudi k ugodni povprečni porabi. Le 5,4 litra smo namerili med našim preskusom in z 48-litrsko posodo je vožnja tako lahko zelo dolga. Astra obenem nikakor ne razočara na cesti. Podvozje je kakopak prilagojeno tako dinamiki kot udobnemu uživanju, volan ponuja visoko mero natančnosti, zavore pa učinkovitost. Skratka, o Astrini suverenosti na cesti ne gre dvomiti. 

Obenem ne gre prezreti, da je v novi izdaji opremljena (Opel Eye) s sistemom za samodejno zaviranje v sili, zna prepoznavati prometne znake, ob dežju sistem za mrtvi kot preneha delovati (tega niso uspeli popraviti), uporabni pa so tudi LED žarometi, za boljšo vidljivost ponoči. A Intellilux LED žarometi (paket Innovation stane 1550€) niso tako zelo inteligentni. Ko smo prvič vozili po temi smo bili prepričani, da je dovolj če žaromete vključimo na samodejni način delovanja in ta s snopom žarometov opravlja sam. Pa ni tako. Vsakokrat znova je potrebno pritisniti gumb na obvolanski ročici, kar ni najbolj praktično. Je pa toliko bolj praktično imeti ključ v žepu in v avto dostopati z dotikom kljuke ter zagnati motor preko gumba. 

No, kakorkoli Astra je bila precej založena z opremo. K osnovni ceni 20.400€ je potrebno dodati še 3450€ dodatkov in v istem hipu odšteti 2000€, saj imajo trenutno promocijsko akcijo na paket Innovation. Preračunano, na koncu to znaša 21.450€. Dokaj ugodno v primerjavi s tekmeci.