O lepoti (in ne okusu) se ne razpravlja, čeprav pri Mazdi kot japonski vzporednici evropske Alfa Romeo, ko gre za oblikovanje, ni treba razpravljati. Prepoznaven obraz, dinamičen zadek in kratke dimenzije vsaj za ta razred povsod vmes. Zdi se, da so Mazdo 2 naredili z mislijo na dva poprečno velika potnika in nekaj zadnje klopi, večinoma za prevoz krame, ki ne gre v povprečno velik 280-litrski prtljažnik.

Ali je enoten hišni dizajn prednost ali slabost, prepuščamo drugim v razpravo, v notranjosti namreč Dvojka odlično skriva, sploh na sprednjih sedežih, da gre komajda za 4-metrski B-segment. Notranjost je ne prav posrečena kombinacija trde plastike in celo dodatkov z videzom karbona. Pohvaliti gre infotainment, ki je zahvaljujoč vrtljivemu gumbu med sedeži tudi enostaven za uporabo. No, kak nedodelan del v menijih ali dejstvo, da ni slovenščine, vendarle zmotijo vtis. Minus damo tudi dejstvu, da volan ni nastavljiv po globini, kar bo težilo predvsem nas večje osebke.

A samo bistvo malčice tokrat ni bila podoba ali notranjost, pač pa kombinacija 1,5-litrskega štirivaljnika v šibkejši različici s 66 kW (90 KM) in 148 Nm, ki je sicer čisto spodoben, odziven in dinamičen motor, a ne v navezi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Ta par se v praksi izaže za povsem skreganega med sabo. Glede na motorno moč se da testno Dvojko peljati zelo zelo umirjeno. Skorajda nedeljsko. Ker kaj več od sebe niti ne da, se v običajnem režimu vožnje menjalnik odloča zelo hitro prestavljati v višjo prestavo, s tem se po filozofiji Skyactiv dejansko da prihraniti kak lonček bencina, a za prehitevanje ali dinamično vožnjo je to povsem neuporabno. In spet naletimo na isti problem kot pred leti pri CX-5 v podobni kombinaciji. Za odzivnost moramo preklopiti v Sport način, takrat pa gre menjalnikova pamet v drugo skrajnost in prestavlja v zelo visokem polju vrtljajev, v praksi dobimo nekaj malček boljše prehitevanje, a tuljenje motorja in visoko porabo. Skratka, želeli bi si »nešizofren« menjalnik, ki ali prestavlja, kot da imamo pod motornim pokrovom dizla ali pa vozimo dirkalno 969 z rotacijskim motorjem.

Na srečo so ostale vozne lastnosti, od udobja, vodljivosti in vzvojnosti, nadpovprečne, pa tudi oprema v tem cenovnem razredu ni slaba, od opozarjanja za menjavo voznega pasu do tempomata in zagona z gumbom. Za vse to pri Mazdi vzamejo 15.590 evrov, kar je primerljivo s podobnimi samodejno menjalniškimi konkurenti, a v praksi prestavljanje velja preizkusiti pred nakupom, tako, zaradi občutka.