Zamenjava takega veselja kot predhodniki ne ponuja, saj ima preveč vrat, premalo moči in ubijalca veselja – EDC dvosklopčni menjalnik. Poleg tega je notranjost RS različice skoraj identična, če odvzamemo RS napise in obvolanske prestavne ročice ter školjkaste sedeže, ki jih je potrebno pohvaliti.

Povečana moč Thropy različice prihaja iz večjega turbinskega polnilnika in reprogramirane motorne elektronike. Povečan tlak vstopnega zraka zagotavlja več navora in sicer 260 Nm med 2.000 in 5.000 vrtljaji v minuti (280 Nm pri overtorque). Ekskluzivno pri različici Trophy pa je reprogramiran tudi EDC menjalnik, ki tako prestavlja 50 % hitreje kot predhodnik, dodatno pa je uglašen tudi s podvozjem.

To vključuje trše vzmeti (zadnji par je stršan za 40 %), da se te bolje ujemajo z delovanjem blažilnikov. Prav tako je bolj neposredno naravnan tudi volanski mehanizem, na katerega so vpeta 18-palčna platišča s pnevmatikami dimenzij 205/40 R18. Še vedno pa sem pogrešal pravo zaporo diferenciala (Renaultov RS diferencial je zgolj elektronska emulacija), dobrodošla pa je funkcija Launch control (sprožite jo tako, da držite obe obvolanski prestavni ročici, pohodite zavoro in istočasno stopalko za plin) ki Clia pošteno izstreli z mesta.

Različica Trophy je tudi občutneje nižja - sprednji konec je prizemljen za 20 mm, zadnji za 10 mm. Nižje težišče pa omogoča tudi hitrejšo vožnjo skozi ovinke, katere pa zaradi mokre podlage ni bilo moč preizkusiti v polni meri. Na zunaj izgleda RS Trophy bolj privlačno kot običajna RS različica, predvsem zahvaljujoč črni strehi (doplačilo) in dodatnim vpadljivim napisom na karoseriji. Tega pa za notranjost ne bi mogel trditi. Ta se namreč, če odštejemo napise RS, školjkaste sedeže, rdečo prestavno ročico (katere stikalo za premik deluje zelo ceneno) in rdeče pasove, skoraj ne razlikuje od osnovne različice. Kvaliteta izdelave notranjosti ne dohaja razreda, oziroma segmenta, v katerega vozilo za dobrih 27 tisočakov uvrščamo. Prav tako je nenatančno tudi upravljane ročice avtomatiziranega menjalnika – lahko se zgodi, da se boste namesto naprej odpeljali nazaj ali obratno. In čeprav so pri Renaultu tudi skrajšali hod obvolanskih ročic menjalnika za 30 odstotkov, še vedno ni tistega pravega občutka pretikanja, temveč zgolj »čigumijast« občutek, ki bolj spominja na Haribo bonbone, kot pa pretikanje prestav.

Ena izmed najbolj razočarajočih stvari pa je bila vožnja v običajnem načinu vožnje, toda zahvaljujoč dodatnemu navoru (v primerjavi z RS različico) pa je Trophy vseeno spodoben za vsakodnevno vožnjo. Seveda, ko pa vklopite RS Drive, pa na plan privrejo dirkaške specifikacije (držanje tipke dalj časa izklopi traction control) in vožnja takoj postane prijetnejša, a tudi potratnejša. Dodatno moč ustvarja večja količina vsesanega zraka in pretočnejši izpušni sistem (ki obenem spušča prijeten zvok). Maksimalno število vrtljajev se dvigne na 6.800 vrtljajev v minuti. Seveda moč ne bruha tako brutalno kot pri Audiju S1 ali Mini Cooper JCW, toda upam si trditi, da bi imela Fiesta ST velika dela.

Prav tako tudi vožnja skozi ovinke za RS Trophy ne predstavlja prevelike upočasnitve, saj je podvozje dobro uglašeno, prav tako pa so inženirji povrnili tudi nekaj odzivnosti. Ker pa je šasija dodatno ojačana, je potrebno računati na malce tršo vožnjo, kar pa mene osebno ne moti. Vertikalnemu poskakovanju po cesti se tako ne boste mogli izogniti, prav tako tudi neprijetnim zvokom ob prevoženi udarni jami (svoje odigrajo tudi nizkopresečne pnevmatike).

Komu je Clio RS Trophy namenjeni pa verjetno ostaja vprašanje za milijon… evrov. Nekaj stare slave so mu sicer povrnili, toda postal je sorazmeroma drag petvratni avtomobil z zgolj dvema stopalkama. Nič od tistega, kar je poosebljal v preteklosti.

Renault je s to potezo RS-a naredil lažjega, počasnejšega in bolj všečnega množicam, kar pa po mojem mnenju ne zagotavlja uspeha iz preteklosti. Poleg tega se je na tržišču pojavilo tudi veliko število konkurentov, ki za nižjo ceno ponujajo več, ali za malce višjo ceno veliko več.

Namesto, da so se pri Renaultu posvečali razvoju intertainment sistema, štoparici, grafom in beleženju podatkov na USB pomnilnik, bi se raje posvetili pogonskemu agregatu in menjalniku, morda tudi notranjosti.

Toda kljub temu, pa je Trophy še vedno najboljši Clio z EDC-jem in odlična alternativa Peugeotu 208 GTI. Toda pomanjkljivosti, ki sem jih navedel, ubijajo tisto njegovo surovost in slavo iz preteklosti, za katero smo vsi radi pogledovali.