S svojimi petimi metri in 5 centimetri je na cesti še kako opazen. Oblika, vsaj tako na prvi pogled, v osnovi ostaja enaka, svež pridih in uveljavljen hišne oblikovalske poteze ga brez težav povezujejo z ostalimi brati. Testni Q7 je bil odet v dokaj všečno in nevtralno karatno bež barvo, nataknjena je imel 21-palčna kolesa z nizkopresečnimi gumami (285/40), zadaj nista manjkali ploščati izpušni cevi, vidno opazna pa je bila tudi LED tehnologija v sprednjih žarometih in zadnjih lučeh. Q7 je na cesti opazen, o tem ni dvoma, a bolj se zdi, da zaradi svoje veličine, ne pa zaradi oblikovalske drznosti. Tega Q7 nima. In je tudi ne bo imel. Pri Audiju se zanašajo na dokaj preverjen recept tradicionalnosti. Verjetno imajo prav. Konec koncev o tem sodijo kupci.

Drugačna zgodba je v potniški kabini. Udobna sprednja sedeža odeta v usnje in alkantaro omogočata številne nastavitve, da je vozniku in sopotniku dovolj udobno. Težko spregledamo vrhunsko oblikovano ročico osemstopenjskega Tiptronic menjalnika na sredinski konzoli in športni volan z ravnim spodnjim delom, kot ga ima na primer model TT. Rahlo neobičajno, a nikakor moteče. Seveda, na volanu niso manjkali tudi številni gumbi za upravljanje določenih sistemov. Teh je v tem avtomobilu kar nekaj, zato velja pred prvo vožnjo le prebrati navodila. Celotno upravljanje temelji na multimediji MMI, ki je povezana z osrednjim zaslonom, vrtljivim stikalom in posebno podlago za risanje črk. Slednje poteka brezhibno, saj sistem brez težav prepoznava tudi ne ravno pravilno zarisane črke. Te smo največkrat risali za potrebe navigacije. Dovolj je bilo, da smo vpisali na primer Dunajska 13 in sistem je sam ponudil nekaj zadetkov z omenjeno ulico in potrebna je bila le prava izbira in potrjevanje. Ozvočenje Bose ponudi za ušesa zares prijetno zvočno sliko, navdušeni bodo tudi tisti, ki jim povišani decibeli ne predstavljajo težav med vožnjo, a takim koncertnim eksperimentom ni navdušen Audijev sistem, ki po nekaj minutah z zapisom na virtualnih merilnikih vljudno opozori, da so nekatere varnostne asistence v zmanjšanem obsegu delovanja, saj zaradi glasne glasbe ne uspejo zvočno opozoriti voznika ob morebitni nevarnosti. 

Svojevrstna je tudi Bluetooth prostoročna povezava. Nadgradnja obstoječega sistema po novem onemogoča, da bi istočasno delovala mobilni telefon in povezava preko Bluetooth sistema. No, pri Audiju Q7 in vseh bodočih bratih mobilni telefon, ko je enkrat povezan z Bluetooth sistemom, nima več funkcije. Preko njega ni mogoče pošiljati SMS-a, opravljati klicev ali brskati po spletu. Preprosto telefon nima več omrežne povezave, saj so je v celoti prevzel Audijev sistem. To pomeni, da mobilni telefon mirno pospravimo v predal in se osredotočimo na vožnjo, v kolikor pa vendarle želimo opravljati klic ali poslati kratko sporočilo, to opravimo preko glasovnega ukaza ali vrtljivega stikala. Edina možnost uporabe telefona za ostale potnike je brskanje po spletu, a se je pred tem potrebno povezati na Audijevo WiFi točko. Vse je precej pregledno in enostavno, pogrešamo le slovenski jezik v menijih. Znotraj menijev je mogoče opravljati številne nastavitve. Od tega kakšne barve naj bo ambientalna osvetlitev, do tega kako naj deluje klimatska naprava in vsi asistenčni sistemi. Pri testnemu Q7 smo imeli na voljo tudi Headup projekcijo, ki ni niti malo moteča. Predvsem zaradi dejstva, ker za razliko od ostalih avtomobilov se projekcija ne prikazuje na dodaten zaslon, pač pa neposredno na vetrobransko steklo. Dodatno je projekcijo možno premikati levo ali desno ali pa jo ugasniti. Poleg hitrosti se prikazujejo še prepoznani prometni znaki za omejitev hitrosti, opozorilo za prekratko varnostno razdaljo, napotki navigacije in poseben čevelj, ki sporoča kdaj vam motor oziroma menjalnik ponuja možnost jadranja. Omembe vredni so tudi napredni matrični LED žarometi povezani s posebno kamero, ki svoje več kot odlično opravljajo. Osvetljevanje je izjemna, še posebej, ko prestavimo na funkcijo samodejnega prilagajanja. Ne glede na to ali se pred nami nahaja avtomobil, sistem najde praznino in jo osvetli. A vendar smo med preskusom opazili, da je za nekatere voznike svetloba oziroma samodejno uravnavanje snopa LED žarometov preprosto preveč moteča.

Udobno in prostorno ostaja tudi v drugi vrsti sedežev, saj je te mogoče vzdolžno pomikati, dodatno nastavljati nagib naslona in jih zložiti v položaj, ko je ravno dno od prtljažnih vrat do sprednjih dveh sedežev. Nekaj več kot dva metra. Prtljažnik v osnovi sicer meri 890 litrov, dodatno je opremljen z vodili za pritrjevanje, kljukicami za vrečke, odlagalnim prostorom ob straneh, medtem ko se etažo nižje skriva prostor za ozvočenje, paket prve pomoči in kit za pomoč ob predrti gumi. Do prtljažnega prostora je možno dostopati le z zamahom noge pod odbijačem, za nalaganje večjih stvari zračno vzmetenje omogoča zniževanje zadnjega dela vozila, medtem ko z zapiranjem prtljažnih vrat lahko tudi zaklepamo avto. Odlagalnih prostorov v potniški kabini res ne primankuje, a niti eden ni pretirano velik. Pričakovali smo globok predal pod sredinskim naslonom za roke, a našli le plitek predal za odlaganje mobilnega telefona in USB vmesnik.

Povsem druga dimenzija je vožnja. S ključi v žepu trilitrski dizelski agregat zaženemo preko gumba v notranjosti. 200 kilovatov moči razvija šestvaljni stroj, ki je povezan z izredno natančnim in brezhibnim osemstopenjskim samodejnim Tiptronic menjalnikom. In če k temu tandemu dodamo še zračno vzmetenje in štirikolesni pogon je zgodba tako rekoč popolna. Kljub 21-palčnim nizkopresečnim gumam je vzmetenje in blaženje tako dobro naravnano, da je vožnja zelo mirna in tiha. Vrhunski občutek. 

Pretežno asfaltna obutev Q7 nam ni dovoljevala resnejših preskusov na pravem terenu, a smo se z njim vseeno povzpeli pod vrh Nanosa. Brez težav. Dovolj je bilo, da smo na makadamu v Audi Drive Select sistemu izbrali način vožnje Offroad, kar je pomenilo drugačen režim prestavljanja, elektronsko zaporo diferenciala in višjo oddaljenost od tal. 600 Nm navora pripomore, da se Q7 kljub svojim dvem tonam dobesedno izstreli z mesta. Očitno se 325 kilogramov shujševalne kure v primerjavi s prejšnjo generacijo dobro pozna. Od 0 do 100 km/h potrebuje 6,5 sekunde, brez težav pa presega 200 km/h (najvišja hitrost 234 km/h). Še pred tem velja izbrati profil Sport, da je odzivnost vseh komponent še boljša. Smo se pa med nekaj dnevnim druženjem preskusili tudi v lovu za najnižjo porabo. Mirna vožnja in vključen profil Efficiency postrežeta z dokaj ugodno porabo, ki se giblje okrog 6 litrov, medtem ko je tisti pravi podatek vsaj dva do tri litre višji. Kombinacija avtoceste, običajnih cest in vožnje po mestu je pri nas prineslo povprečje 9,4 litra. Ko gre govora o asistencah velja izpostaviti preskušanje delno samostojne vožnje. Če je aktivni tempomat, kjer si zgolj nastavimo primerno varnostno razdaljo in hitrost, brezhiben, je sistem Lane Assist še vedno  v povojih. Samostojna vožnja sicer zdrži nekaj sekund, a roke je potrebno imeti ves čas v pripravljenosti. Po nekaj poskusih smo sistem izklopili. So pa zato toliko bolj cenjeni varnostni sistemi združeni v Audi Pre Sense. Nenehno opozarjanje na nevarnost in možnost trčenja niso odveč. Šlo je celo tako daleč, da je sistem samodejno zavrl, ko je neka nasproti vozeča voznica avtomobila nekoliko na široko in prehitro zapeljala proti nam. Zagotovo pa se pri temu avtomobilu nikakor ne bi odrekli kopici kamer, ki pošiljajo na osrednji zaslon sliko z vseh zornih kotov (spredaj, zadaj, bočno, ptičja perspektiva) in sistem za opozorilo avtomobila v mrtvem kotu.

Pogled na cenik obeta veliko. Osnovna cena niti ni tako zelo visoka. Slabih 70 tisoč evrov. A ko začnemo seštevati dodatno opremo, kar ni konca. Testni primerek stane dobrih 107 tisoč evrov. In ker novih vsaj eno leto več ni na voljo, zanj v vrsti že čaka bodoči lastnik. Toliko o ceni. Pri tem vozilu je ta na zadnjem nepomembnem mestu.