Tako celovita preobrazba največjega Hyundaija me pravzaprav niti ne preseneča, saj Korejci v zadnjem desetletju zelo pogosto počnejo na različnih modelih. Zdaj je na vrsto prišel tudi veliki športni terenec, ki svoje kupce v večji meri išče onkraj Atlantika in na Bližnjem Vzhodu. Tudi zato je povsem logično, da so karoserijo zasnovali v nekoliko bolj škatlastih gabaritih, saj ima ta zasnova za posledico več prostora v notranjosti. Santa Fe je tako postal zares ogromen avtomobil. V dolžino meri 4,83 metra, kar je 6 centimetrov več od predhodnika. Za volanom se zdi občutek, da je ta občutno širši, a prirastek v širino znaša le centimeter, kar pomeni, da je velikan širok 1,9 metra. Dodatno prostorsko vrednost prinaša daljša razdalja med sprednjo in zadnjo osjo, ki meri zajetnih 2,81 metra.

Preobrazba je Santa Feja močno zaznamovala pri zunanjem videzu. Oblikovalski jezik, ki so ga pred tem integrirali v električne avtomobile, je prinesel nov videz sprednjega dela, kjer prevladujejo robustni odbijači z novimi linijami in z LED žarometi, ki imajo svetlobni podpis v obliki črke H. Vsekakor zanimiv pristop z nekaj elementi retro oblike, ki na zadku ni tako zelo posrečen. Čeprav tudi zadnje LED luči vsebujejo grafiko v obliki črke H. 

Vstop v potniško kabino prinaša povsem novo dimenzijo potovanja. Testni avtomobil je imel urejeno posebno sedežno konfiguracijo 2-2-2, ki jo prinaša paket opreme Calligraphy Line. Z drugimi besedami, dva ločena sedeža z naslonom v drugi vrsti in dodatna sedeža v tretji sedežni vrsti, ki ju je možno v eni potezi postaviti v delovni položaj. Dostop do teh dveh je sicer rahlo ozek, zato se ta dva uporablja precej poredko. Imajo pa ti možnost nastavitve delovanja klimatske naprave. A bolj kot dva dodatna sedeža bodo uporabniki cenili velik in uporaben prtljažni prostor, ki meri od začetnih 711 do nekaj več kot dva tisoč litrov. Ravno dno do sprednjih sedežev je dolgo skoraj dva metra, s čimer si v Santa Feju lahko uredimo tudi zasilno ležišče. A ko nanese beseda na pustolovščino velja znova omeniti paket opreme Calligraphy Line, ki stane dodatnih 2790 evrov, seznam dodatne opreme pa med drugim zajema serijsko vgrajene vzdolžne strešne nosilce za morebitno namestitev strešnega šotora in skrito ročico na C stebričku za lažje vzpenjanje na streho. V ta paket spadajo še 20-palčna aluminijasta platišča, usnjeno oblazinjenje, digitalno notranje vzvratno ogledalo, predal pred sovoznikom s funkcijo UV sterilizacije predmetov v notranjosti in nastavitev sprednjih sedežev v položaj za sprostitev.

Prav sprednja usnjena sedeža poskrbita, da je dolgotrajna vožnja nadvse udobna. Poleg klasičnih nastavitev pozicije, ta dva omogočata še aktivacijo hlajenja, ogrevanja in masaže. Tista dva v drugi vrsti imata le možnost ogrevanja in sta obenem tudi vzdolžno pomična. Voznikovo delovno okolje je prepoznavno, le s to razliko, da je dimenzijsko precej bolj obilno. To dokazuje zares širok sredinski greben z naslonom za roke, velikim predalom in odlagalnim mestom, kjer je med drugim tudi mesto za brezžično polnjenje pametnih telefonov. Nekoliko višje se nahaja tudi manjši 6,6-palčni zaslon dotik, kjer se upravlja klimatska naprava in nekaj drugih sistemov (v tem delu je tudi gumb za izbiro načina vožnje), medtem ko glavno podatkovno vozlišče predstavlja podolgovat ukrivljen zaslon z dvema ločenima prikazovalnikoma (oba 12,3-palčna). Na las podobno kot pri modelih električne družine Ioniq. Vse potovalne in druge informacije (všeč mi je projekcija pretakanja energije) so v slovenskem jeziku in lahkotno dostopne, povezovanje s pametnimi telefoni pa je brezžično. Skratka, vse deluje brezhibno in natančno.

Hyundaijev zelo odločen korak proti popolni elektrifikaciji je pred časom poskrbel, da so se tudi pri Santa Feju (že v prejšnji generaciji) zelo hitro odrekli dizelskemu motorju in tega nadomestili s hibridnimi pogoni. Kupci so to brez težav sprejeli, zato s takšno strategijo nadaljujejo tudi pri najnovejši generaciji. Testni Santa Fe je bil opremljen s priključno hibridnim pogonom, ki ga sestavlja 1,6-litrski bencinski turbo motor s 118 kW in 72-kilovatni električni motor s 13,8 kWh baterijo. Skupaj razvijata 186 kilovatov sistemske moči, ki se prenaša na vsa štiri kolesa, pri čemer je večino časa največ navora usmerjenega na sprednji par koles. Brez bojazni, moči je za 2110 kilogramov težak Santa Fe povsem dovolj in ta zna zelo hitro dosegati visoke hitrosti. Na asfaltni površini je stabilen in nadvse udoben (morda bi piko na i predstavljajo zračno vzmetenje), medtem ko se ta dovolj dobro izkaže tudi na makadamu in blatu. Potrebno je le izbrati enega od treh terenskih programov vožnje. Na električni način se je možno peljati okrog 40 kilometrov (na domači vtičnici polnjenje traja nekaj več kot 5 ur) in če je uporabnik s stopalko za plin nežen bo s polno le 47-litrsko posodo goriva prevozil okrog 500 kilometrov skupnega dosega. 

Zanemariti ne gre niti njegovo varnostno plat. Zares bogat spisek različnih asistenc in sistemov ima korejski športni terenec, a imel sem občutek, da me sistem ves čas preveč intenzivno opozarja na morebitne nevarnosti. Najbolj nadležen je sistem za ohranjanja vozila na voznem pasu, sistem za prepoznavanje prometnih znakov, piko na i nadležnosti pa prispeva sistem, ki spremlja počutje voznika oziroma je kamera za volanom osredotočena na njegove oči. V kolikor sem imel na sebi sončna očala se aktivirajo zvočna opozorila, enako se zgodi, ko sem za trenutek pogled usmeril na osrednji prikazovalnik, v kolikor pa se je moj pogled prepogosto preusmeril drugam, sistem samodejno oziroma preventivno vnovič vključi delovanje vseh neaktivnih varnostnih sistemov. Potegnjeno pod črto, Hyundai Santa Fe v novi generaciji ohranja tradicijo razkošnega potovalnika, ki so mu zdaj spremenili oblikovno zasnovo in dodali še več premijskega karakterja. Zato ima ta tudi nekoliko bolj premijsko začetno ceno – 63.400 evrov, ki se jasno še povišuje glede na želje kupca. V našem primeru je končna cena znašala slabih 68 tisočakov.