Andrej, ali bi se s sinom udeležil Ferrarijevega družinskega dne? Tako se je glasilo vabilo iz Scuderia Ferrari kluba, katerega člana sva oba. Takega vabila se enostavno ne zavrne.
Družinski dan pri Ferrariju je nekaj posebnega. Naj se sliši še tako nenavadno, vendar Ferrari zelo spoštuje svoje zaposlene, stranke in navijače. Ta dan je prej potekal vsako neparno leto, letos pa prvič po letu 2019 zaradi že znanih dogodkov po svetu. Vsak zaposleni lahko povabi štiri družinske člane ali prijatelje. Vsak SF klub pa deset članov. Ta dan za vstop v tovarno ni starostne omejitve 16 let. Kot nalašč za mojega osemletnika. Prvi vikend po Le Mansu nas je tako tovarno obiskalo skoraj 30 tisoč.
Načrt za ta dan je bil, da se zjutraj najprej odpeljeva do Modene in obiščeva muzej Enza Ferrarija, kjer trenutno poteka razstava personaliziranih Ferrarijev. V muzeju tako najdemo zadnjo izdelano Monzo SP1 v zlati barvi, ki si jo lasti John Elkann, nekdanjo Agnellijevo originalno Testarosso Spider, pa njeno kopijo v obliki 812 GTS, 488 Spiderja z imenom Green Jewel iz serije ob 70. obletnici Ferrarija ter kopico drugih unikatnih umetnin. Razstavo si lahko ogledate do februarja prihodnje leto.
Pot nadaljujeva do Maranella, kjer se v centru dobimo z ostalimi člani kluba. Po kosilu nam predsednik razdeli akreditacije. Preden se odpravimo proti tovarni, skupaj obiščemo še Ferrarijev muzej, ki je tudi prava paša za oči. Na ogled so postavljeni zdaj že legendarni 499P z dvema zmagama na Le Mansu, prvi Ferrari 125 S, pa novi SF90 XX Stradale ter kopica F1 dirkalnikov. Vseh skupaj je 28.
Ob 16. uri se zberemo pred vhodom v tovarno. Pokažemo akreditacije ter vstopimo v dom. Slogan dogodka je namreč bil »Welcome home« - dobrodošli doma. Seveda se spet pojavi tisti občutek, ko gredo vse dlake pokonci. Pred prvim objektom, kjer poteka strojna obdelava sestavnih delov iz aluminija, je bilo nekaj gneče, ki pa se je dokaj hitro porazgubila po tovarni. Pozabil sem omeniti, da je to res poseben dan, saj je to edini dan, ko je pri Ferrariju doma dovoljeno fotografiranje. Z zemljevidom in fotoaparatom v roki sva se odpravila na samostojni pohod po označenih poteh Ferrarijevega kraljestva. Sprehodila sva se skozi livarno, strojno obdelavo, lakirnico, tehnični in razvojni center, testni oddelek, kompozitni oddelek, kjer nastajajo deli za Scuderio, montaže motorjev, dokler nisva končno prišla do montaže avtomobilov, ki poteka v dveh nadstropjih. V pritličju se sestavljajo avtomobili z V6 in V8 motorji, zgoraj pa V12 in pa tudi SF90 z V8 motorjem. Pri strani na liniji Serie Speciale še vedno izdelujejo Daytone SP3.
Naslednja postaja po kratkem okrepčilu - tudi za to pri Ferrariju vedno poskrbijo - je bil oddelek, kjer bi človek kar zaprosil za stalno prebivališče Officina Classiche. Srebrni 250 GTO, postavljen kot da bi bil doma v dnevni sobi. Zadaj pa velika bera legendarnih starih in malo manj starih poskočnih konjičkov, ki čakajo na obnovo na originalen način, ali pa so že bili obnovljeni in čakajo samo še na certifikat o avtentičnosti.
Preden sva se odpravila proti Gestione Sportiva, oddelka, kjer domuje Scuderia Ferrari, sva naredila še par fotografij pred starim vhodom. Vmes sva ugotovila, da sva spregledala dan pred našim obiskom uradno odprto novo zgradbo, imenovano E-building za montažo vozil, ki bo povečala Ferrarijevo letno kapaciteto za 6000 vozil, neglede na vrsto pogona. Ker pa je ura neusmiljeno tekla, sva jo pustila za naslednji obisk. Tokrat pri Scuderii nismo odšli na balkon, ampak kar v delavnico, kjer nastajajo Ferrarijevi F1 dirkalniki. Na ogled sta bila postavljena F1-75 in SF-23. Pot nas je peljala mimo prvega F1 simulatorja do garaže, kjer mehaniki trenirajo postanke v boksih. Sprehodiva se še na rob dirkališča Fiorano, kjer na hitro uzremo Johna Elkanna, ki je malo prej priletel s helikopterjem na dirkališče. Poleg dirkališča v novi zgradbi domujejo Corse Clienti in GT program.
V pritličju so delavnice kjer se servisirajo stari F1 dirkalniki, dirkalniki programa XX in najnovejše 499P Modificate. V drugem nadstropju pa najprej zdaj že legendarni dirkalnik 499P s številko #51, poleg pa že letošnji #50. Oba seveda še vedno originalno umazana. Naprej v prostoru pa še kopica formul raznih letnikov in dirkačev. S strehe zgradbe je čudovit razgled na dirkališče in Enzovo hišo.
Najin pohod po Ferrarijevem kraljestvu se je po skoraj šestih urah bližal koncu. Rahlo utrujena, vendar še vedno polna adrenalina, se sprehodiva še do avtobusa, ki nas je odpeljal do parkirišča, kjer naju je čakal najin avto.
Uživajte v slikah. Taka priložnost se ne pojavi vsak dan. Ferrari, hvala do naslednjič!
