V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta se Maserati in Ferrari borila za prevlado v kategoriji dirkalnih avtomobilov z največ dvolitrskimi motorji. V hudem boju je zmagal Maserati A6 GCS, kot odgovor na to pa je Ferrari razvil naslednika modela 500 Mondial. Nastal je 500 Testarossa.

Enzo Ferrari je najprej prosil Vittoria Jana, naj temeljito preoblikuje dirkalnik in v vseh pogledih posodobi dizajn Mondiala. Začel je z vrstnim štirivaljnim motorjem, ki ga je oblikoval Aurelio Lampredi, in ga prenovil številne podrobnosti, tudi estetske, ena izmed njih pa je botrovala imenu avtomobila. Glave novega motorja so pobarvali rdeče in avta se je prijelo imel Testarossa – Rdečelaska. Štirivaljni motor je proizvajal 132 kW moči, avto pa je tehtal le 680 kg in je lahko peljal največ 245 km/h.

Pri projektu je sodeloval tudi Scaglietti, ki je oblikoval bolj racionalizirano in še bolj aerodinamično karoserijo.

Prototip je bil prvi korak k pravemu dirkalniku, ki je tekmoval na svetovnem prvenstvu v športnih avtomobilih med letoma 1956 in 1957, kjer je po zaslugi voznikov Franca Corteseja in Gina Munarona tudi zmagal.

Proizvedenih je bilo samo 19 primerkov Rdečelaske. Danes so ohranjeni le redki, ki pa imajo neprecenljivo vrednost za zbiratelje po vsem svetu.