Oziroma v tisti del Pomurja, ki ni Prekmurje, ker je pač tokraj Mure, če gledamo iz središča naše podalpske dežele. Pregovorno udobno vzmetenje sem namreč sklenil preizkusiti na tamkajšnjih vinskih cestah, ki so po prleški Toskani močneje zavite tudi takrat, ko tamkajšnjega opojnega vina še pokusimo ne. Ampak počasi.

Najprej sem po skoraj 700 pretežno avtocestnih kilometrih druženja do vrha napolnil 57-litrski rezervoar z natanko 50 litri bencina, s čimer je poraba okoli 7 litrov na 100 kilometrov, kolikor kaže tudi potovalni računalnik, potrjena. Z zmernejšo vožnjo bi lahko najbrž dejansko dosegli tovarniško obljubljenih 6,6 litra na 100 kilometrov. Prva postaja izleta je bil priljubljeni Park doživetij v Križevcih pri Ljutomeru, ki je umeščen med koruzno polje in veliko ogrado za konje pravo zabavišče za otroke in malo bolj razigrane odrasle. Priporočamo! V prijetni mešanici gibalnega poligona, adrenalinskega parka in senčne zelene oaze s sodobno okrepčevalnico smo se zadržali lep čas.

Vmes smo se toliko razgibali, da je otroški del posadke zadremal skoraj takoj zatem, ko smo se pogreznili v udobne usnjene sedeže, ki jim svoje doda še zares mehko vzmetenje. Komaj slišno smo zdrseli proti Jeruzalemsko - Ormoškim goricam.

Zvoki motorja so resnično dobro pridušeni in poslušanje glasbe po signalu DAB iz digitalnega radia brez pridruženega trušča je pravi užitek. Le povsem na skrajnem robu naše dežele, tik ob mej s Hrvaško, je signal poniknil in radio je preklopil na FM. Ampak takoj, ko smo se po pol ure vožnje vzpeli do priljubljene izletniške kmetije Puklavec, se je hkrati s signali obetavno dišeče kuhinje vrnil tudi signal DAB. Kako se tudi ne bi, vas Zasavci v bližini Miklavža pri Ormožu leži na vrhu griča, od koder se odpirajo dih jemajoči pogledi. Teh krajev ne primerjajo zaman s Toskano.

Po prijetnem kosilu, sestavljenem iz značilnih in lokalnih jedi ter začinjenem z lokalnim šiponom smo zdrseli skozi vas Jeruzalem s še lepšimi razgledi, nato pa naprej proti Ormožu. Tam obratuje ena zagotovo najbolj zanimivih domačih slaščičarn stare šole pri nas. Jakec ji pravijo ali pri Žigru.

Obvezna postaja za sladkosnede nostalgike. Zavitek z rulado je ženski del posadke vestno spravil v ohlajeni predal za rokavice, kakor so mu pravili v časih, ko so šoferji še vozili v usnjenih rokavicah, da niso dobili žuljev. Vrteti lahni volan našega C5X v usnjenih rokavicah pa bi bila popolna neumnost, saj se najlepše poda v gole roke in jih poboža svojim mehkim usnjem.