Po uvodni vožnji konec letošnjega marca smo ga pred kratkim dobili v roke za daljše časovno obdobje in z njim prevozili kar nekaj kilometrov. Ni kaj, gre za izjemen voz, še bolj izjemnih dimenzij, kar utegne biti za nekatere tudi izziv. Ne predstavljam si, da bi z njim dnevno zahajal v trgovske centre, mestno središče ali v parkirne hiše. V tovrstnem urbanem okolju je vozniško kar zahteven. Namreč, v dolžino terenski orjak meri več kot 5,3 metra, z zunanjimi ogledali pa je krepko širši od dveh metrov (2,21 metra), zato sem ga večino časa gnal po običajnih cestah, še raje po makadamskih poteh, nekaj pa je bilo tudi avtoceste. Kar se tiče dimenzij, velja omeniti še dejstvo, da je pri novi generaciji razdalja medosja daljša za 5 centimetrov in skupno znaša 3,27 metra, kar se še najbolj pozna pri prostornosti v potniškem delu. Občutno več prostora je na zadnji klopi. 

Ranger Raptor nase opozori z mišičasto in povsem svežo zunanjo podobo, kjer slehernemu opazovalcu najprej v oči padejo matrični LED žarometi z novim LED podpisom, pa maska z orjaškim napisom Ford, ogromne gume (17 palcev) s terenskim profilom ter širino 285 milimetrov, tu je tudi jeklena stopnica za lažji vstop v kabino, na zadnjem delu pa težko spregledamo izpušni cevi na straneh. Deluje zares ogromen oziroma kot, da bi bil na steroidih. Ker gre za poltovornjak s specifičnim poudarkom na terenski vožnji, so Fordovci poskrbeli za ustrezno zaščito podvozja oziroma vitalnih delov pri motorju (2,3 milimetra debela aluminijasta plošča), v tistem delu so opazni tudi Foxovi blažilniki, ki nekoliko bolj dinamično vožnjo po terenu za potnike spremenijo v precej mehko. A ker ima fizika svoje zakonitosti, ni odveč omeniti, da Ranger Raptor vseeno ni vsemogočen na terenu. Predvsem ne v tistem delu, ko gre za preskušanje, kako daleč lahko skoči ali kako hitro se pelje čez grob teren.  

Z njim sem v tistih nekaj dneh prekrižaril kar nekaj makadamskih poti in se do sitega naužil terenske vožnje. Gori, doli in naokoli. Ni bilo makadama oziroma terena, ki ga v mojem domačem okolju ne bi prevozil. Rangerja Raptorja poganja zmogljiv trilitrski šestvaljni bencinski motor z dvojno turbino v povezavi z desetstopenjskim samodejnim menjalnikom. 215 kilovatov moči in 492 Nm navora je zadostna zaloga, da je Fordov orjak na terenu in na cesti več kot prepričljiv. S 27-centimetrsko oddaljenostjo karoserije od tal, sem se brez težav podal tudi na kakšno od manj utrjenih poti. Na primer, takšne orjake vedno zapeljem tudi po zelo strmem klancu, da vsaj deloma preverim to suverenost. V osnovi je pogon speljan na zadnji kolesni par, a ima voznik na voljo več različnih kombinacij. Med vožnjo se lahko preko stikala med sedeži prestavi v program, kjer se pogon usmerja na vsa štiri kolesa, za večjo stabilnost na spolzki ali zasneženi podlagi, za plezanje po strmem klancu ali vožnjo v blatu pa velja izbrati zaporo sprednjega in zadnjega diferenciala in vklop elektronsko krmiljenega dvostopenjskega reduktorja. Vse omenjeno vključim in se podam po strmi makadamski poti. Bolj se povečuje naklon, bolj doziram plin, vse bolj narašča glasnost izpušnega sistema in večji je vozniški užitek. Gume dobro grabijo neutrjeno podlago in Američan z lahkoto spleza na vrh. Nato pa še nazaj v dolino, a si pri tem pomagam z vklopom sistema Trail Assist (tempomat za teren – do največ 32 km/h) oziroma pomočnika za spust in samo vrtim volan v pravo smer. Vse ostalo avto opravi sam. 

Odvisno od podlage je uporabniku preko vrtljivega osrednjega stikala omogočeno, da ta preprosto izbere enega od sedmih voznih programov (običajni, športni, spolzek teren, zahteven skalnat teren, blato, pesek/mivka in najbolj zanimiv Baja program, primeren za najbolj dinamične terenske izzive), ki prinašajo različne nastavitve delovanja. Program Baja denimo v celoti odpre lopute na izpušnemu sistemu in občutno poveča odzivnost stopalke za plin, zelo sunkovito pa poteka tudi prestavljanje prestav navzgor. Skratka, čisti užitek je za volanom. 

Poudariti je potrebno, da se Fordov velikan dovolj dobro obnese tudi na asfaltni podlagi. Grobe terenske gume seveda ne prinašajo tako intenzivnega oprijema kot običajne, zato je potrebno na mokri podlagi vendarle nekaj dodatne previdnosti. Se pa skoraj 2 toni in pol težak Ranger Raptor oddolži z razmeroma hitrim in intenzivnim pospeševanjem (7 sekund do 100 km/h) na avtocesti ali ko je potreben hiter prehitevalni manever. Tega dodatno spremlja glasna melodija izpušnega sistema. Ja, to je čar bencinskega motorja. Koliko potroši? Med našim preskusom povprečje ni padlo pod 16 litrov, obisk bencinskega servisa pa je bil nujen v povprečju na vsakih 300 do 350 kilometrov. Veliko, a kdor si ga omisli, bo še najmanj razmišljal o strošku goriva. K višji porabi jasno prispeva vleka prikolice, ki ne sme bit težja od 2500 kilogramov ali pa tovor na kesonu, katerega teža je omejena na 600 kilogramov. Testni avto je bil opremljen še s prekrivnim rolojem, ki se odpira in zapira s pritiskom na gumb, v primeru obrtniških del so Fordovci inštalirali še dva priključka za elektriko, prav tako ne manjkajo niti zanke za pritrjevanje tovora, za zaščito pred poškodbami pa skrbi plastična podlaga.

Dobrih 27 centimetrov visoko podvozje obenem pomeni, da bo za vstop v potniško kabino potrebna uporaba stranske stopnice, kjer me pričakajo udobni usnjeni sedeži z dobrim hrbtnim oprijemom in povsem nova zasnova armaturne plošče. Pohvaliti velja digitalne merilnike z dobro grafiko in osrednji zaslon na dotik v obliki pokončne tablice ima vgrajen multimedijski sistem Sync četrte generacije, ki deluje hitro in brezhibno, hkrati pa ta vozniku omogoča vpogled v bogato vsebino potovalnih podatkov. Dodatno preko velikega 12-palčnega zaslona upravljam še klimatizacijo, navigacijo, izbiram različne poglede številnih kamer ali pa vklapljam oziroma izklapljam zapore sprednjega in zadnjega diferenciala. In ni še konec. Na seznamu serijske opreme je tudi Bang&Olufsen ozvočenje z 10 zvočniki, ki zmorejo 640 vatov izhodne moči. Edina prava pomanjkljivost tega sistema je, da ni možno izbrati slovenskega jezika. Izpostaviti velja še to, da je na sprednjih sedežih počutje odlično, nekoliko več prostora pa je zdaj odmerjenega tudi na zadnji klopi, urejenih je tudi veliko odlagalnih mest za drobnarije, ne pa tudi za gasilni aparat, ki mora biti v tovrstnih avtomobilih. 

Ford je pri nas za Raptorja Rangerja z bencinskim pogonom ceno postavil pri nekaj več kot 76 tisočakih. Seznam serijske opreme vključuje tako rekoč vse, kar ponuja tovarna. Skratka vse v enem paketu. Izjema so le izbira kovinske barve (670 evrov), zunanje nalepke (1050 evrov) ter električni rolo in varnostni lok (2950 evrov). Ni kaj, če potegnem črto, se Fordovcem lahko samo priklonim. Izdelali so odličen terensko-uživaški stroj z navitim bencinskim motorjem, ki na ta način tudi močno izstopa v celotni konkurenci. S to potezo so si pri Fordu zagotovo ustvarili prednost.