Ford Mustang Mach-E je prvi pravi globalni električni avto Modrega ovala. S 4,7 metra dolžine je tipični predstavnik svojega razreda, s petimi vrati in prav toliko sedeži, pa z nekoliko nižjo silhueto in kupejevskim zaključkom ter odmikom od tal dobrih 15 centimetrov torej bolj spada med križance kot pa med bolj robustne SUV-je. Vsekakor je simpatičnega videza in prepoznaven, z nekaterimi elementi svojega V8 soimenjaka kot so sprednji žarometi, maska, zadnje luči  in še kaka malenkost.  Ter seveda s ponijem sredi maske.

Razlog za sposojanje imena je ob detajlih, ki spominjajo na originalnega Mustanga, bržkone le dobra komercialna rešitev. Ime Mustang je pač zelo kul znamka in bo zagotovo pridodala kakšen odstotek pri lažji odločitvi za električnega člana Fordove flote, čeprav je neposredna konkurenca Tesla Model X, Jaguar I-Pace in Polestar 2 odpeljala že precej več kilometrov.

Za notranjost lahko rečemo, da je zadržano avantgardna. Prostora za sprednja potnika je v izobilju, sedeža sta odeta v usnje in morda celo malo preveč radodarna s prostorom za hrbet. Temno sivo notranjost iz blaga in usnja so obogatili rdeči šivi in svetleča črna plastika. Pred voznikom je drobcen zaslonček, ki nadomešča klasične merilnike in na sredi toliko bolj izdaten pokonci postavljen…megamobilnik? Tablica? Ne, še večji je. Po vzoru Tesle verjetno največji, kar smo jih do zdaj videli v avtomobilih. Na njem teče Fordov operacijski sistem Sync4, sama uporaba pa zahteva preveč pozornosti in ciljanja po določenih funkcijah in s tem odvrača pozornost s ceste. Infotainment se skuša konkurenci približati tudi z nekaj aplikacijami, med njimi sta dve igrici, kalkulator in za mlajše potnike spredaj (ko avto stoji, seveda) tudi risarski program.

Na spodnji konzoli je velik odlagalni pladenj z brezžičnim polnjenjem mobilnika, dve mesti za plastenke (ali drugo kramo) in le še selektor prestav in gumb parkirne zavore. Je pa pod naslonjalom za roko še velika škatla, prekrita z rolojem. Odlagalnih mest torej ne manjka. Edina uporaba sijoče kovine v notranjosti je na elektorju, gumbu za luči (ki ga tako ali tako ne uporabljate) spodaj levo in obeh stopalkah, od tega bi lahko bila leva zavorna za spoznanje manjša, saj je pri tistih z malce večjo številko čevljev večkrat napoti, ko se noga prestavi na stopalko za plin.

Nasploh je prostor v notranjosti odlično odmerjen tudi na zadnjih sedežih, prtljažnik s 402 litri sicer ni med največjimi, je pa zato pod sprednjim pokrovom plastično korito, v katerega gre lahko marsikaj bolj umazanega, najbolj priročno pa je to mesto kar za polnilne kable, sploh če avto polnimo v deževnih dneh.

V notranjost vstopamo na malce drugačen način. Kljuk namreč ni, le kapacitativni gumb na okvirju vrat, ki odsloni vrata, potem ko ga pritisnemu. Sprednja vrata imajo sicer še majhen zavihek na zadnjem robu. Ker je Mach-E korak proti digitalizaciji ali še bolje, filozofiji, da je avto mobilnik, lahko ključ zamenjamo tudi z mobilnim telefonom, pa celo nastavimo kodo za številčnico, ki se ob prvem dotiku za odpiranje pojavi prav tako na zadnjem robu vrat.

Električna platforma omogoča konfiguracijo z enojnim ali dvojnim elektromotorjem in dve različni kapaciteti opreme. Na testu smo imeli čisto sredino s štirikolesnim pogonom. Dva elektromotorja, po vsak za eno os, razvijata 258 kW (351 KM), za energijski sok pa skrbi 88 kWh baterija. Do stotice avto pospeši v 5,1 sekunde, končna hitrost je omejena na 180 km/h ali še bolje – z dosegom baterije. Poraba je tu namreč kar izdatna – avto je bil na testu v deževnih hladnih dneh in ob ogrevanju notranjosti in sedežev je bila povprečna poraba na testu 30 kW na 100 kilometrov. V praksi to pomeni, da je bil doseg okoli 280 kilometrov, kar je precej pod WLTP normo 550 kilometrov, ampak tako pač je.

Baterijo lahko polnimo na domači vtičnici z močjo do 11 kW, na zunanjih enosmernih polnilnicah pa do 150 kW. Na Petrolovi polnilnici, ki si jo je delil z nemškim konkurentom, se je Mustang na primer napolnil ravno v 10 urah čez noč, ampak to je pač še ena stvar, ki je bolj odvisna od same polnilnice kot pa električarja. Avto prav tako ne omogoča nastavljanja stopne rekuperacije, ali dela na polno, ali pa je ni.

Kljub pogonu na vsa štiri kolesa zna biti ta izdatna moč kar težko krotljiva, sploh če cesta ni povsem suha, je že ob malo odločnejšem pritisku na stopalko pri speljevanju opazno spodrsavanje koles, enako je tudi pri odločnem pospeševanju v ovinkih, kjer se pokaže, da je srednji nabor moči tega modela več kot dovolj za povprečnega voznika. Ker se raje posvečamo udobju in varčevanju z dosegom, je tudi umirjena vožnja zelo dobrodošla in Mach-E se pelje zares limuzinsko in mehko, kljub tršemu vzmetenju, 19-palčna kolesa pa bodo kako neravnino ali luknjo do notranjosti prenesla bolj karakterno.

Ford, ki je prav te dni predstavil svoj drugi električni avto nove dobe, narejen delno na sposojeni nemški platformi, je z Mustangom Mach-E vstopil v električni razred na vrhu cenovne ponudbe.

Srednja oprema, z večjo baterijo in pogonom vseh štirih koles v osnovi vzame 84.850 evrov, Premium kovinsko rdeča barva pa še 1450 evrov, skupaj torej 86.300 evrov. Ni najdražji (GT s še več moči se približa 100 tisočakom), je pa osnovna različica z enim elektromotorjem in 68 kW baterijo 70 tisočakov in primernejša za tiste, ki niso obsedeni s kilovati (konji) in dinamiko.

Pod črto – Mustang Mach-E je Fordova filozofija luksuznega EV. In naj ime ne zavede. To ni Mustang in tudi razmišljati o njem kot Mustangu, ni smiselno. Gre za električnega križanca, ki je vsestransko naravnan (družina, poslovna raba) in tehnično sodoben.