Poostrena policijska akcija je v tem času postala že tradicionalna in tudi s tem, ko o njej poročamo mediji, je zavest udeležencev v prometu precej boljša. A pristojne bolj skrbijo podatki, ki se zbirajo čez vse leto. In letos analiza kaže, da se slika na tem področju ne izboljšuje. Iz Agencije za varnost v prometu, kjer je obdelujejo te podatke, sporočajo, da je bilo v letošnjem letu zabeleženih 220 prometnih nesreč povzročiteljev s stopnjo alkohola pod zakonsko dovoljeno mejo. Tovrstni povzročitelji so bili odgovorni za 6 smrti, 31 hudih telesnih poškodb in 96 lažjih telesnih poškodb. 

Letos je povprečna stopnja povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom znašala 1,17 promila. Vseh pet povzročiteljev z najvišjo stopnjo alkohola v krvi je imelo nad 1,8 promila: 

2,01 promila, 51-letni motorist, pozitiven tudi na droge 

1,95 promila, 52-letni voznik e-skiroja, bil je tudi brez zaščitne čelade 

1,92 promila, 57-letni voznik osebnega avtomobila 

1,83 promila, 44-letni motorist 

1,82 promila, 66-letni voznik osebnega avtomobila 

Zanimiv je tudi podatek, da so policisti letos zabeležili kar 10.603 kršitev s področja alkohola. Odredili so 323.094 alkotestov in 1.061 strokovnih pregledov za droge. Agencija za varnost prometa opozarja, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice. Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih.