Hyundai je električno Kono splovil le slabo leto po bencinsko gnani sorodnici, v začetku 2018. Avto je zaradi preproste uporabe in zares lepega dosega hitro osvojil svojo ciljno publiko in ga srečujemo povsod, od taksistov do običajnih uporabnikov daleč od mestnih središč.

Električna Kona je na voljo z dvema velikostima  baterije, na testu smo imeli močnejšo 64 kWh, ki v praksi da realnih 430 kilometrov in to je zelo blizu tega, kar tudi obljublja. Tudi zato je med bolje prodajanimi električarji na večini trgov. Lansko leto je avto doživel tudi (v glavnem kozmetično) prenovo, ki je bolj kozmetične narave, od prve faze pa ga ločite po ostrem robu po sprednjem delu avtomobila.

Električni Koni se sicer pozna, da pripada prejšnji zgodnji generaciji Hyundaijevih EV (Kona je bila številka dva takoj za originalnim Ioniqom) in da nima vseobsegaočih futurističnih elementov, ki jih prinaša na primer Ioniq 5, vseeno pa je avto tudi po nekaj letih daleč od kake predstave o dolgočasnosti.

Notranjost še vedno navduši z več kot solidno izdelavo in materiali, predvsem pa s praktičnostjo in klasičnim upravljanjem osnovnih funkcij s tipkami in gumbi. Pravzaprav je tega v izobilju, malce od rok proti naslonjalu za roke je vrsta z gumbi za ogrevanje sedežev, volana in načine vožnje, ki zahteva nekaj voznikove pozornosti in pogleda stran od ceste.

V zadku je za 332 litrov prtljažnika, kar ni nek presežek, del prtljažnika pa zaseda tudi kablovje  za AC in DC polnjenje. Zelo skopo je odmerjen del za zadaj sedeče potnike, nenazadnje bo Kona bolj avto za dva kot pa štiri odrasle, najbolj zmoti visoko dno kot posledica spodaj nameščenih baterij, ki sili k višji poziciji kolen. Notranjost navduši tudi s svojo svetlostjo, saj sredinski del med sedeži in spodnji del armaturke ne posiljuje s klasično črnino, pač pa svetlimi kovinskimi in sivimi barvami, ki tudi niso pretirano bleščeče in ne zahtevajo neprestanega čiščenja.

Z dvema digitalnima zaslonoma je Kona še vedno v koraku s časom, digitalni merilniki po vozniku pa želijo nekaj prilagajanja in premikanja, preden dobimo vse, kar potrebujemo. V maniri ICE klasike so tu lahko emulirani analogni okrogli merilniki, prilagajanja lastnim željam pa je seveda dovolj, da vse skupaj zadosti geekovski žilici mobilne generacije.

Kona je kot rečeno ves čas sledila tehničnim trendom in nič presenetljivega ni, da mali električni križanec razvaja z aktivnim tempomatom s speljevanjem in zaustavljanjem, tu pa so potem še vse ostale pritikline od ohranjanja voznega pasu do različnih opozoril in kamer, ni pa 360-stopinjske kamere.

Močnejša 64 kWh baterija kot rečeno omogoča v praksi lep doseg čez 400 kilometrov vse tja do 450  in predvsem preračunavanje voznika zelo redko pripelje do točke, da tem podatkom ne bi verjel. Če avto reče, da bo imel 400 kilometrov dosega, bo to tudi izpolnil. Z enosmernim polnjenjem boste električno Kono pritisnili do 100 kW, z običajnim izmeničnim pa s 7,2 kW, kar je manj kot ponujajo nekatere javne polnilnice. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je avto precej težek in da je aerodinamično zglajen na karoseriji, ki je bila namenjena motorjem z notranjim izgorevanjem.

Motor, ki poganja električno Kono, je 150-kilovatni in ima enormnih 395 Nm navora. Avto do stotice pospeši v 7,9 sekunde, kar pomeni, da ponuja pravo malo dirkaško izkušnjo. Vendar vsa ta silna moč privede do pogostega »kopanja« koles, kar je ob taki teži malo presenečenje, sploh ker so gume v osnovi namenjene za zmanjševanje porabe. S tremi stopnjami regeneracije se da Kono skorajda voziti tudi z eno stopalko, vendarle avto tudi ko obstoji, ne bo prižgal zavornih luči, pač pa bo za to potrebno še vedno malce »pošlatati« tudi zavoro. Ena od  zanimivosti, ki jo opazimo, ko dvignemo sprednji pokrov, je tudi običajni avtomobilski akumulator, kar kaže, da je električni pogon podrejen zasnovi. Sicer nismo tega preizkušali v praksi, a menda, če ga odklopimo, Kone ni mogoče niti zagnati. Nenavadno, če vemo, da ima zraven še 64 kWh malo morje elektrike.

Še cena? Vrhnja oprema Impression in močnejša baterija vzameta 48.040 evrov, za doplačilo pa je bil tu še aktivni tempomat za 120 evrov, 3-fazni notranji polnilec za 480 evrov, paket z ogrevanjem sedežev spredaj in tudi zadaj plus volan za 120 evrov in dvobarvna barvna kombinacija z belo streho za 540 evrov, rdeča kovinska barva pa je vzela še 400 evrov, skupaj 49.700 evrov. Slovenski davkoplačevalci pa vam bodo namenili tudi 4500 evrov eko subvencije, kar ceno zniža za skoraj 10 %.