Ioniqa sem se resnično veselil, da ga preskusim, saj od vse bližnje in daljne konkurence precej odstopa. V prvi vrsti je tu oblika. Po Tucsonu so oblikovalci spet presenetili in uspeli narisati avtomobil, ki je na cesti opažen zaradi svojega zunanjega videza. Na njem se prepletajo moderne in retro linije, ki so jih med drugim črpali iz modela Pony iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Meni najljubši detajl je dnevni LED svetlobni podpis. 

Ko sem ga prvič videl na fotografijah mi je deloval kot nekakšna kombilimuzina v stilu VW Golfa ali Forda Focusa, a prvo srečanje v živo je bilo presenečenje. Avto je zares ogromen. V dolžino meri 4,6 metra, širok je skoraj dva metra (1,89 metra), razdalja med sprednjo in zadnjo osjo pa znaša krepke tri metre. Glede na omenjene dimenzije prostorsko veliko obeta. Vstop v potniško kabino poteka preko potopnih kljuk, ki se pri testnem avtomobilu ob približevanju k vratom še niso samodejno postavile v položaj za odpiranje, zato je bil potreben pritisk in dodaten prijem kljuke za odpiranje vrat. Namreč, šlo je za enega prvih testnih primerkov, ki so takrat prispeli v Slovenijo in ob naročanju te možnosti še ni bilo mogoče izbrati. Potniška kabina je zgodba zase. V njej prevladuje veliko prostora in udobja, zelo premišljena ergonomska zasnova in izbor materialov, prav tako pa Korejci postavljajo visoke standarde tudi pri končni izdelavi. Sprednja sedeža sta kot nekakšna fotelja, ki se po potrebi spremenita v počivalnik, da si voznik in sovoznik odpočijeta med postankom za polnjenje baterije. Ta dva imata vgrajeni še dodatni opori za noge. Zelo premišljena rešitev.

Sredinski greben med sedežema, ki premore kar nekaj uporabnih odlagalnih mest, je vzdolžno pomičen, s čimer se ustvari prost prehod med sprednjima sedežema, na tak način pa je možno iz avtomobila lahkotno izstopati tudi na sopotnikovi strani. Precej bodo uživali potniki na zadnji klopi, ki se vzdolžno pomika za 14 centimetrov in ima možnost nastavitve naklona naslona. Del teh operacij poteka preko pritiska na gumb. Da ne ostane zgolj pri temu, poleg USB vhodov, ima Ioniq 5 za potnike na zadnji klopi na voljo še klasično 230-voltno vtičnico. Kar se tiče prtljažnika, vanj je možno stlačiti precej prtljage ali drugih stvari, saj v osnovi meri najmanj 530 litrov, če to ne zadostuje ima ta še nekaj skritega prostora pod premično polico, za prevoz večjih stvari pa bo potrebno preklopiti naslon zadnje klopi v razmerju 50:50. Prtljažna vrata se odpirajo s pomočjo elektrike.

V vozniškem okolju prevladuje minimalizem in napredne ter znane digitalne rešitve. Fizičnih gumbov skorajda ni, nadomeščajo jo jih drsna stikala na armaturni plošči in volanu, medtem ko podatkovno središče dogajanja predstavljata dva 12,3-palčna zaslona. Eden od teh je v vlogi merilnikov, drugi pa kot info-zabavni vmesnik, ki ga je mogoče upravljati z dotikom na zaslon. Malce nenavadno, ampak vsebina ni v celoti prevedena v slovenski jezik. Predvsem v delu merilnikov. Sicer pa je prehajanje med meniji pregledno, enostavno ter hitro. Navigacija na primer sporoča prometne podatke v živo, preverjamo lahko najbližje polnilne postaje (navedena je tudi zmogljivost teh), upravljati je možno vse okrog polnjenja in hkrati spremljati bogat nabor potovalnih podatkov. Dobro počutje med vožnjo dodatno podkrepi še vrhunsko ozvočenje. In še ena zanimivost, ki jo ne opazite ob prvem stiku. Nikjer v potniški kabini ni Hyundaijevega logotipa. 

Izdelan na novi namenski električni platformi E-GMP je imel testni Ioniq 5 na zadnji osi vgrajen le en električni motor. Slednji je razvijal maksimalnih 160 oziroma stalnih 53 kilovatov moči in 350 Nm navora, v tem primeru pa je pogon speljan na zadnji kolesni par. Vozniško dinamiko bo Ioniq 5 pokazal le ob pospeševanju, ki pa traja vsega nekaj sekund, nato pa se doživetje precej umiri. Navkljub dejstvu, da ima nataknjena 20-palčna kolesa z nizkopresečnimi gumami, se pelje zelo udobno in mehko, medtem ko vzmetenje uspe zelo dobro požirati udarce s cest. Razmeroma suveren je tudi med zavoji, čeprav se mu ob nekoliko bolj ostrem vrtenju volana pozna dimenzijsko izobilje in teža (2065 kilogramov). Pohvala gre tudi kopici učinkovitih asistenčnih sistemov, ki zaznavajo in preprečujejo morebitna bližnja srečanja z avtomobili, pešci in kolesarji. Na primer, izjemno učinkovit je sistem za mrtvi kot (slika v živo ob vključenem smerniku) in sistem za opozorilo na prečni promet pri vzvratni vožnji. Sem pa pogrešal brisalnik na zadnjem steklu, saj je v primeru dežja pogled na prometno dogajanje za nami praktično onemogočeno.

Omenjena platforma je Ioniqu 5 omogočila vgradnjo 800-voltnega polnilnega sistema, to pa pomeni zelo hitro polnjenje. Tako sem 72,6 kWh litij-ionsko baterijo, ki je vgrajena med sprednjo in zadnjo osjo, lahko v praksi polnil z močjo 210 kilovatov (največ 220 kW), kar pomeni izjemno kratke postanke. A takšna moč polnjenja je na voljo le nekje med 10 in 50 odstotki napolnjenosti in ob primerni temperaturi baterije (nima vgrajenega sistema predgretja). Ko gre čez 50 odstotkov, moč polnjenja začenja postopoma padati. Večino polnjenj sem opravil na domači vtičnici, ki je sicer najpočasnejši proces polnjenja (2,3 kW), a 12 urni postanek v garaži vseeno pripomore k povečevanju dosega. Z malce pazljivosti med vožnjo in izogibanju avtocest bo doseg v praksi znašal med 350 in 400 kilometri, povprečna poraba pa se bo gibala okrog 20 kWh na 100 km. Doseg si uporabnik lahko še poveča z uporabo več nivojske rekuperacije, ki jo upravlja sistem ali uporabnik s stikali na volanu, tretja možnost pa je uporaba zgolj stopalke za plin (i-pedal). Električno energijo, ki je shranjena v akumulatorskem zalogovniku, se lahko s posebnim adapterjem lahko uporabi tudi za priklop zunanje električne naprave. Vsekakor zanimiva in uporabna rešitev.

Ioniq 5 je trenutno zagotovo najbolj vroč Hyundai v modelski paleti, kar potrjuje tudi dejstvo, da ga letos pri nas pravzaprav ni več možno dobiti. Je lahko družinski ali poslovni avtomobil, ki ima v sebi skritih kar nekaj adutov. In ker električni avtomobili niso poceni, bo potrebno globoko seči v žep. Takšen stane najmanj 57 tisočakov, seveda brez dodatne opreme, kar je še vedno pod mejo za pridobitev subvencije, ki naredi nakup nekoliko bolj ugoden.