Ko po spominu pobrskam daleč nazaj v preteklost, se vedno spomnim modela DS4. Takrat še z logotipom Citroena. Prepričevali so nas, da je to avtomobil za tiste, ki želijo nekaj več. Imeli so prav na nek način, a znamka Citroen je vendarle spadala drugam. Za širše množice, ki jim za prefinjene detajle in bogato opremo ni najbolj mar. Po nekaj letih je prišla svetovna kriza in čas streznitve, znamka pa je obtičala na mestu. Potreben je bil resnejši miselni preskok, ki se je v pariških pisarnah naposled vendarle zgodil. In to v pravo smer. Samostojen nastop na globalnem trgu. Skladno z novo strategijo je pri nas zrasel tudi edini DS-ov prodajni salon, ki si ga velja vsaj za kratek čas obiskati. Urejen, prestižen in ekskluziven. Vsak detajl je natančno preučen in tudi to daje vedeti, da so se naloge zelo resno lotili. 

DS4 je dobil novo nadaljevanje, a povsem v drugo smer. Postal je nekakšna kombilimuzina oziroma križanec, zgrajen na Stellantisovi platformi EMP2. Dobro se znajde kot družinsko vozilo ali pa je zelo reprezentativen službeni avto. In čeprav nima štirikolesnega pogona, se prav tako dokaj suvereno zapodi tudi po makadamski podlagi. A bistvo pri njem je njegova zelo nenavadna oblikovna plat. DS4 je resnično zelo poseben avtomobil, ki s svojo zunanjo podobo močno odstopa od tradicionalno začrtanih oblikovnih smernic. Na cesti je že na daleč zelo opazen avto. V prvi vrsti na to opozarjajo ozki LED matrični žarometi in ogromen LED svetlobni podpis, ki sega čez celotno površino odbijača navzdol. Ta ima tudi vlogo smernikov. Z LED tehnologijo in izvirnimi detajli so opremljene tudi zadnje luči, tu so tudi 19-palčna kolesa, veliko kromiranih vložkov in panoramska steklena streha, ki jo pri DS-u dodatno zaračunajo. 

Potniška kabina je poglavje zase. V njej se prepleta zelo kakovosten izbor materialov, digitalizacija in udobje. Paket DS Perfomance Line prinaša nekoliko bolj športno naravnane sprednje sedeže z všitim istoimenskim logotipom (kombinacija blaga in alkantare), medtem ko je skoraj celotna armaturna plošča prav tako odeta v brušeno usnje, s čimer pusti zelo pusti zelo dober pečat premijskega pristopa znamke. Na sredinski konzoli so našli prostor za gumb za zagon motorja, nekoliko nižje so namestili še dodaten manjši zaslon na dotik, preko katerega lahko uporabnik riše črke in tako upravlja na primer navigacijsko napravo. Pred tem je potrebno na osrednjemu zaslonu na dotik vključiti način risanja črk. 

V neposredni bližini je tudi stikalo za izbor režimov vožnje in selektor samodejnega 8-stopenjskega menjalnika, medtem ko so malce nerazumljivo na vrh vrat postavili stikala za odpiranje stekel. Namreč, ta med vožnjo niso najbolj na dosegu roke. Informacijsko-zabavni sistem je eden boljših, saj deluje brezhibno, lahkotno in je v celoti v slovenskemu jeziku. Poglobljen pregled menijev me pripelje tudi do navodil za uporabo v video obliki. Ta sklop so pri DS-u poimenovali vadnice, ki uporabniku na enostaven način in v slovenščini predstavijo delovanje določenih sistemov. Zelo uporabno in dobrodošlo. Preko osrednjega zaslona se med drugim upravlja tudi klimatska naprava, radio, povezovanje pametnih telefonov in navigacija s prometnimi podatki v živo.

Na sprednjih sedežih se zelo dobro in udobno sedi, hrbtna opora je dovolj dobra, medtem ko je zadnja klop bolj ali manj rezervirana za otroke. Namreč, prostora za kolena zelo hitro zmanjka. Zaradi hibridnega pogona oziroma baterije je za razliko od ostalih različic nekoliko manjši prtljažni prostor (390 litrov), dodatno pa volumen odžira še posebna torba za polnilne kable. Med slabosti pri tem avtomobilu zaradi nižje strehe in manjše steklene površine prtljažnih vrat štejemo tudi precej okrnjen pogled nazaj. 

DS4 z oznako E-Tense pomeni, da gre za priključni hibrid in hkrati vrh ponudbe pri temu modelu, ki si pogonsko tehniko deli s Peugeotom 308. Torej, pod sprednjim pokrovom je vgrajen 1,6-litrski turbo bencinski motor s 132 kilovati, kombinacija z 81-kilovatnim električnim motorjem pa mu zagotavlja skupno sistemsko moč 165 kilovatov. Ko je v akumulatorskem zbirniku dovolj energije (12,4 kWh), se 1,8 tone težki Francoz precej lahkotno in dokaj suvereno premika. K temu prispevajo izpiljene nastavitve podvozja, prilagodljivi blažilniki in natančen krmilni mehanizem. Skladno s tradicijo avtomobilske znamke tudi DS4 na prvo mesto postavlja udobje med vožnjo, kar se kaže v mehkobi med vožnjo in prijetnemu zibanju karoserije.

A se po potrebi s pomočjo športnega programa vožnje prelevi tudi v zgledno natančnega športnika, ki z lahkoto dosega visoke hitrosti. Se pa pri tem početju zelo hitro pozna visoka poraba goriva in kratek čas podpore električnega motorja, zato sem večino časa bolj ali manj božal stopalko za plin, spoštoval omejitve in porabo držal krepko pod petimi litri. Baterija se je na domači vtičnici napolnila v dobrih petih urah, kar je zadostovalo za okrog 40 kilometrov električne vožnje, deloma pa sem električni doseg podaljševal tudi z rekuperacijo. Kot zanimivost velja dodati tudi to, da se loputi za točenje goriva in priklop polnilnega kabla odpirajo ločeno. Pri eni je dovolj zgolj pritisk na loputo, druga pa potrebuje pritisk stikala v potniški kabini.

DS4 v priključno-hibridni izvedbi in s paketom opreme Performance Line je na ceniku hkrati najdražja različica v ponudbi. Osnovni ceni 47.480 evrov je potrebno dodati še nekaj dodatne opreme (1450 evrov za ozvočenje, 790 evrov za kovinsko barvo, 1200 evrov za panoramsko streho…), ki pod črto testni avto podraži še za dobrih 6 tisočakov. Prestiž in kompleksna pogonska tehnika pač imata svojo ceno, čeprav so v ponudbi na voljo tudi druge cenejše izvedbe tega modela. Zanj se zanimajo predvsem tisti kupci, ki želijo biti opaženi in ki na prvo mesto postavljajo francosko udobje. Teh pa je v Sloveniji že preko petdeset, kar za takšno nišno avtomobilsko znamko ni malo.