Megane Conquest je na nek način izjemno zanimiv avto, saj so Francozi uspeli združiti dva karakterja.  Ima kupejevsko zašiljen zadek, a je v prvi vrsti povsem spodoben družinski avtomobil, ki se zna zapeljati tudi izven asfaltnih površin, saj je karoserija od tal oddaljena 20 centimetrov, kar je že skoraj na ravni pravih terenskih vozil, čeprav ta v ponudbi nima štirikolesnega pogona. 

V razkošni potniški kabini izvedbe RS Line so me pospremili udobni sedeži v kombinaciji usnja in alkantare z dodatnimi oranžnimi šivi, ki se pomikajo s pomočjo elektrike, obenem pa nudijo še možnost ogrevanja. Prav tako ogrevan je po potrebi tudi volan, za katerim so postavljeni digitalni merilniki, na sredinski konzoli pa ima mesto pokončni 9,3-palčni zaslon z znano multimedijsko enoto R-Link. Čeprav je vsebina, pohvalno, prevedena v slovenski jezik, uporabniško izkušnjo malce kazi dejstvo, da je sistem na trenutke počasen in nedorasel trenutnim trendom. Prehajanje med meniji je malce zamudno zaradi počasnega delovanja sistema, me je pa na drugi strani presenetilo zelo dobro Bose ozvočenje. 

Prostora na zadnji klopi je dovolj tudi za odrasle potnike, če le sprednji sedeži niso pomaknjeni povsem nazaj. Vidno in enostavno dostopna so mesta za Isofix sidrišča, obenem pa potnika med vožnjo lahko uporabljata tudi sredinski naslon za roko z možnostjo odlaganja pijače nanj. Prtljažnik je svoja zgodba. Po litrih je še vedno spodobno velik (480 l), a za dobrih 30 litrov manjši od brata z blago-hibridnim pogonom, s čimer pa družinska potovanja niso ovirana. Prtljažnik ima dodatno vgrajeno predelno polico, ki jo uporabnik lahko pomika v dveh nivojih, medtem ko sem pogrešal nekoliko bolj uporabno stransko odlagalno mesto. Dodatna slabost so prtljažna vrata, ki se ne dvignejo dovolj visoko, zato sem z glavo neštetokrat trčil v sredinsko izpostavljen del zaklepa.

Za razliko od prvega modela, ki smo ga imeli na preskusu je bil ta polni hibrid in tudi zato 100 kilogramov težji. Pod sprednjim pokrovom se nahaja tehnično znana Renaultova rešitev, ki jo prodajajo pod oznako E-Tech. Poleg 1,6-litrskega bencinskega 72-kilovatnega motorja so vgradili še dva električna motorja, od tega je eden zaganjalnik. 15-kilovatna moč slednjega skrbi tudi za delovanje sekvenčnega menjalnika brez sklopke, zato avto vedno speljuje z električnim pogonom. Skupna sistemska moč celotnega sklopa znaša 108 kilovatov, kar se sliši veliko za tak avto, a je potrebno z njim ravnati povsem drugače kot z drugimi avtomobili. Bolj nežno. Ne glede na RS Line opremo ta Megane Conquest ni športni avto. Je lahko udoben potovalnik, ki bo znal izven avtocest pobožati z ugodno porabo goriva (5,7 litra/100 km). Namreč, energijske zaloge v sicer majhni 1,2 kWh bateriji bo vedno dovolj (kako deluje, prikazuje posebna grafika na digitalnih merilnikih), saj se ta polni preko rekuperacije ali pa jo med vožnjo polni bencinski motor. Zato se med vožnjo velikokrat izključi bencinski motor, predvsem, ko stopalka za plin ni v uporabi, prav tako električni režim stopi v ospredje pri speljevanju. Menjalnik zna biti včasih precej muhast, saj ga razmeroma hitro zmedejo hipne odločitve voznika. Na primer pri prehitevanju ali pri manevriranju na mestu. Na drugi strani pa s pomočjo ročice lahko ročno izbiramo način rekuperacije (režim B kot Brake), v kolikor bi želeli vedno imeti polno baterijo.

V osnovi je takšen Megane Conquest najdražji primerek na ceniku, a je hkrati tudi bogato opremljen. V našem primeru je imel črno streho in lepotne dodatke RS Line na zunanjosti v vrednosti 250 evrov, potniška kabina je bila bogatejša za navigacijski sistem, DAB radio in Bose ozvočenje za 600 evrov, dodatno pa kupec plača tudi 10-palčne digitalne merilnike (150 evrov doplačila). Redna cena se tako poviša za tisočaka, a se istočasno s popusti primerno prilagodi. Pregled Renaultovega konfiguratorja pokaže, da je razlika med blagim in polnim hibridom natanko 1800 evrov.