Zelo preprosto, Renault 3 ali če bi analogno dali ime iz francoske »trois« v Trot ali kaj podobnega, je bila verzija istega avtomobila, umeščena pod R4. Tako Renault 3 kot 4 sta bila lansirana istočasno julija 1961, oba sta imela enako šasijo in večino mehanskih delov, le da je imel Renault 3 šibkejši 603-kubični motor, R4 pa 747 cm3. Eden od razlogov za razliko je bil davek – z močjo le 22,5 KM pri R3 je avto padel v nižji davčni razred kot R4. Na začetku je obema manjkala zadnja stranska šipa, ki je bila pri R4 opcija za 400 frankov in je leto zatem postala serijska.

Renault je z R3 in R4 ciljal na Citroenovega Spačka in R3 je bil leta 1961 za borih 40 frankov celo cenejši od najbolj oskubljenega Citroena 2CV in je imel pobarvan odbijač in masko, enostavnejše merilnike, en sam senčnik za voznika, notranjost ni imela oblog vrat in manjkalo je pranje vetrobranskega stekla. Podobno oskubljen je bil tudi Renault 4 v osnovni opremi prav tako brez zadnjega stekla, a dražji. Prodajne številke pa so že leto pozneje, oktobra 1962, privedle do tega, da najcenejši R3 ni bil več smiseln, enako tudi osnovna oskubljena različica Katrce.

Renault 3 je bil tako zametek nizkocenovnika, s katerim je tovarna računala na kupce, ki jim bo cena, nižja od Spačka, pomenila veliko. Na koncu se je še enkrat izkazal rek – nihče ni tako bogat, da bi kupoval poceni, R3 pa je živel le 15 mesecev, medtem ko je Katrca dočakala 33 let prav po zaslugi naše tovarne.