Konec sedemdesetih in začetek osemdesetih je bilo obdobje, ko so imeli avtomobili silno vesoljske oblike.
Tudi Citroen je skočil na abstraktno futuristični vlak oblikovanja in 1980 v Parizu predstavil koncept Karin, ki je nastal dobesedno čez noč. Znamka za domači avtosalon ni imela nič novega, zato so šefi prosili oblikovalca Trevorja FIoerja, da na hitro ustvari nekaj, kar bo pritegnilo pozornost. Kar mu je nedvomno tudi uspelo.
Koncept Karin je avto v obliki piramide, ki jo je sploščil zelo težek slon. Potniško kabino obdajajo steklene površine. Ideja sicer ni bila nova, saj je dve leti nazaj Lancia pokazala koncept Sibilo, vendarle je bil Karin nekaj še bolj radikalnega.
Vseeno je kar nekaj potez prepisanih iz drugih Citroenovih modelov, sploh sprednje luči so identične kot pri modelu SM, delno pokrita zadnja kolesa pa kažejo na podobnost s CX in GS.
A vendarle, steklene stranice so bile tiste, ki so zaznamovale Karin. Na vrhu so se stekale v verjetno najmanjšo streho, ki jo je kdaj videl svet avtomobilizma – merila je manj kot format A3. Vrata so se odpirala naprej in navzgor, enako radikalna pa je bila tudi notranjost. Citroen se je odločil za trosedo varianto z voznikom na sredi.
Armaturka in notranjost sta bila prav tako futuristična in odsekana, volan pa je bil postavljen na konec nenavadno dolgega in debelega pomola. Volan je imel prečke v V-obliki, kjer so sedele vse komande, tako da voznik ni rabil odmikati rok z volana.
Kaj pa motor? Citroen ni govoril o njem, saj je bil avto namenjen statični predstavitvi, a ker je bil vsaj enkrat pozneje ujet v pogonu, je spredaj dejansko bil motor, verjetno kateri iz aktualne Citroenove serije.
Avto danes stoji v Conservatoire Citroen, kjer ima Citroen več kot 300 primerkov, večina je prototipov in nikoli v serijo danih modelov. Zagotovo si je ta muzej ogledal tudi Elon Musk, potem ko je nekega dne pred dvema letoma zrisal piramidasti Cybertruck.