Thomas Midgley Jr. Je bil mlad inženir pri GM-u, ki je odkril, da lahko z dodatkom tetraetil svinca v bencin prepreči klenkanje.
Bencinski motorji so v začetku zaradi nizke oktanske vrednosti bencina zelo radi »pokali«, kar pomeni, da je bila energetska izraba bencina slabša, nastradala pa je, predvsem zvočno in psihološko, tudi okolica.
10 let pred tem e Midgleyev šef, znanstvenik Charles Kettering, iznašel električni vžig za motorje z notranjim izgorevanjem, kar je v pokoj poslalo stare zaganjače na roko, dostopnost avtomobilov ljudem pa je postala večja. A vse več ljudi je tudi opažalo, da ko so motorji ogreti, radi »pokajo«. Kettering in Midgley sta ugotovila, da je običajen bencin preveč eksploziven za motorje s svečkami zaradi nizke oktanske vrednosti.
Višja oktanska vrednost zmanjšuje možnost klenkanja oziroma samodejnega vžiga. Midgley je v svojih spominih pozneje zapisal, da je poskušal zvišati oktansko število na vse možne načine z mešanjem vsega, kar mu je prišlo pod roke, od stopljenega masla do aluminijeva klorida, a večina teh snovi ni imela uporabnega efekta.
Kmalu je ugotovil, da nekaj aditivov pa vendarle deluje in da je eden od njih svinec. Deloval je tudi jod, vendar je bila njegova proizvodnja predraga, prav tako je bil uporaben tudi etilni alkohol, ki je bil povrhu vsega še poceni in se ga je dalo izdelovati v vsaki destilarni. Ravno zaradi tega GM alkoholne rešitve ne bi mogel patentirati in z njo služiti, zato je bil dodatek svinca edina ekonomsko poslovno vzdržna rešitev.
Svet je tako na današnji dan pred 100 leti GM pahnil v več kot pol stoletja hudega onesnaževanja okolja in zastrupljanja ljudi.
Rešitev je vztrajala do osemdesetih, ko so svinčeno spojino zamenjale druge razvejane molekule ogljikovodikov. Pri nas se je osvinčeni bencin poslovil konec osemdesetih na prehodu v devetdeseta.