Vprašanje je postalo nekoliko zanimivejše in aktualnejše v zadnjem času kar dvakrat in zaradi dveh različnih okoliščin. Najprej v obdobju zaprtja države, ko je marsikdo preživljal veliko večino časa doma, avto pa je medtem miroval v garaži, nato pa še v zadnjih tednih, ko nam vse višje cene goriva vzbujajo željo po kopičenju zalog naftnih derivatov.

Toda ali je to dobra zamisel? Se gorivo lahko pokvari? Na kratko: da. Težje pa je odgovoriti na vprašanje, kolikšna je njegova življenjska doba. Na rok trajanja bencina vplivajo različni dejavniki, od načina skladiščenja, do letnega časa in mnogih drugih okoliščin. V povprečju pa pravilno skladiščen bencin zdrži 3 do 6 mesecev. Z dodajanjem stabilizatorjev se njegova življenjska doba v optimalnih pogojih podaljša na približno eno leto. Ker pa v avtomobilskem rezervoarju pogoji niso idealni, se bo degradacija goriva v našem avtomobilu začela že po enem mesecu mirovanja.

Ob tem ne moremo mimo vprašanja, zakaj tako kratka življenjska doba bencina, ko pa na drugi strani surova nafta preživi tudi tisočletja. Odgovor je v sestavi obojega. Bencin je naftni derivat in se močno razlikuje od surove nafte. Sestavlja ga kompleksna kombinacija ogljikovih in vodikovih atomov, ki se  ki se vežejo in tvorijo gorljive ogljikovodike, ki poganjajo motorje. Ko se nafta rafinira, se nečistoče, kot je žveplo, odstranijo, dodajo pa se dodatki, kot je etanol, da se izboljša učinkovitost snovi

Na degradacijo bencina vplivajo trije okoljski dejavniki: oksidacija, voda in izhlapevanje. Kisik je sicer ena glavnih sestavih pri izgorevanju, vendar povzroča tudi oksidacijo. Po določenem času molekule kisika v bencinu začnejo črpati zdrave ogljikovodike in spreminjati njihovo strukturo, kar vodi do povečane oksidacije, to pa pomeni manj učinkovito izgorevanje. Etanol, ki ga je v bencinu 5 ali 10 odstotkov, veže nase molekule vode iz zraka, kar spet skrajša življenjsko dobo bencina. Višja je vsebnost etanola, krajši je rok trajanja bencina. Izhlapevanje je tretji dejavnik, ki krajša življenjsko dobo bencina, ker vodi k hitrejši oksidaciji.

Na tej točki se uvodoma omenjena pokvarljivost bencina morda ne zdi posebno huda težava, zato poglejmo, kaj je glavni razlog, zaradi katerega ni pametno uporabljati starega bencina. Ko bencin začne propadati, postane trdnejši in se oblikuje v gumijasto snov. Če ta vstopi v motor, lahko zamaši dovode in poškoduje notranje komponente. Če želimo ohraniti vozilo v dobrem stanju, ne uporabljajmo starega bencina. Da gorivo ni več primerno za uporabo, prepoznamo po barvi in vonju. Star bencin je temnejši in ima kiselkast vonj.

Življenjsko dobo zaloge bencina lahko podaljšamo z ustreznim skladiščenjem v čistih in neprodušno zaprtih posodah, ki so certificirane za hrambo bencina, shranjene pa naj bodo na hladnem ali vsaj na sobni temperaturi. Če motorja ne nameravamo uporabljati pogosto, se izogibajmo mešanicam z visokim deležem etanola, priporočljiva pa je tudi uporaba stabilizatorja goriva.