V petdesetih letih je Nemčija zrasla iz ruševin in začela se je tudi masovna proizvodnja mikro avtomobilov, ki so na kolesa spravili celo generacijo Nemcev.
Eno od podjetij, ki je pristavilo svoj piskrček, je bil tudi Maico. Podjetja sta 1926 ustanovila brata Otto in Wilhelm Maisch in začela izdelovati male 2-taktne motorje, bicikle in dele zanje. 1932 so v proizvodnjo dodali mopede in motocikle, podjetje pa se je preimenovalo v Maico.
V povojni Nemčiji je tudi Maico začutil priložnost in kupil Championovo licenco in na mali avto nalepil svoje ime. 1956 so karoserijo podaljšali in dodali večji motor in nastal je Maico 500, ki je stal 3590 takratnih mark. Prodaja je bila na začetku dobra, podjetje ni uspelo dohajati naročil, a že 1958 je imel Maico 500 precej konkurence, spremembe karoserije pa so se začele kazati v zvijanju vpetja sprednjih koles. Zaradi številnih garancijskih zahtevkov je Maico nehal izdelovati model 500.
V sedemdestih je bil Maico sinonim za enduro in motokros motorje, 1983 pa je podjetje šlo v stečaj. Vseeno pa ime ni šlo v pozabo. Britanski Maico še naprej razvija nove motocikle, v nemčijo pa Kostler-Maico in Maico-Mannesmann-Werke izdelujeta električne skuterje.
Maico 500 je imel zadaj nameščen 452-kubični dvotaktni Heinklov dvovaljni motor s štirstipenjskim menjalnikom. Dosegel je 81 km/h, naredili pa so 6301 primerek.
