Ime tovarne je nemško, to pa zato, ker sta jo ustanovila brata August in Frederick Duesenberg, ki sta bila nemškega porekla. Podjetje je nastalo 1913 in že leto pozneje je DUesenberg sodeloval na Indianapolis 500, ko je Eddie Rickenbacker v tesni konferenci osvojil 10. mesto.

Prvi avto za potnike sta brata na cesto postavila šele 1921, ko se je podjetje preselilo na novo lokacijo z novo tovarno v Indianapolisu.

Najbolj prezrto obdobje v kratki zgodovini tovarne je bilo od začetka 1. svetovne vojne do selitve v Indianapolisu. Duesenberg je izdeloval motorje za letala in čolne, med njimi tudi orjaški eksperimentalni motor s prostorni 55,6 litra.

Ko so ZDA vstopile v vojno leta 1917, je Duesenberg zgradil novo tovarno v New Jerseyu, kjer so dobili pogodbo za izdelavo 2000 letalskih motorjev Liberty. Motorje V12 za Douglasove in Curtisove frčoplane so potem izdelovali pri Lincolnu, Duesenberg pa je dobil novo nalogo – izdelavo U-16 motorjev, ki jih je Bugatti licenčno prodal ameriški vladi. Tovarna v New Jerseyu je sicer zamujala, zato je bilo izgotovljenih le nekaj primerkov.

A hkrati je Fred Duesenberg razmišljal o še močnejšem motorju kot je bil Bugattijev U16 z dvakrat toliko moči, ta je razvijal 425 KM. S svojimi inženirji je zasnoval 45-stopinjski V16 z vrtino 15,24 x 19 centimetrov. Vsega skupaj je to naneslo 55,6 litra, kar je bilo 2 in pol krat več kot Bugatti U16.

Nekaj znanja so črpali iz časov razvoja dirkaških motorjev. V16 motor je imel 3 ventile na valj, enega sesalnega in dva izpušna. Premikala jih je posebna ročica, ki je prenašala odmike od glavne gredi v glavo motorja. Gorivo so dovajali Millerjevi uplinjači, dve svečki na valj pa sta vžigali eksplozivno zmes. Motor je dobil ime Duesenberg H, pričakovana moč pa je bila 700 konjev, 800 z reduktorjem.

Prvi testi so pokazali, da motor lahko razvije 900 konjev, kar bi pomenilo, da je najmočnejši letalski motor svoje dobe. A podobno kot Daimler-Mercedes W18 tudi Duesenberg H nikoli ni bil vgrajen v letalo. Glavni razlog je, da so bili prvi testi napovedani za december 1918, 1. svetovna vojna pa se je končala mesec dni prej, ameriška vojska pa je potem zelo zmanjšala svoje zanimanje za novo oborožitev.

Še več, 2,13 metra dolg motor je bil preprosto prevelik za katerokoli letalo, ki je takrat obstajalo v ZDA. H je ostal največji motor podjetja, večji od vrstnega 12-valjnika, ki so ga 1914 izdelali za vgradnjo v plovila in je imel 52,8 litra.

Do danes sta ohranjena dva Model H, oba sta v muzeju, eden je pri Smithsonianu v Washingtonu, drugi pa v Duesenbergovem muzeju v Auburnu v Indianu. Konec vojne je pomenil tudi, da se je Duesenberg preusmeril iz letalskih motorjev na osebne avtomobile.

1921 je nastal Model A, 1926 redek Model X, 1928 pa je Duesenberg predstavil Model J, ki je dal tudi skrajšano različico s kompresorskim motorjem s 400 KM. Dusenberg se je z zlatimi črkami zapisal na Brickyardu 1924, 1925 in 1927.

Ob prehodu v trideseta je ZDA in zatem še svet prizadela velika gospodarska recesija, ki je efektivno končala zlato dobo luksuznih avtomobilov v ZDA. Podjetje je 1937 za vedno zaprlo svoja vrata, Duesenbergovi avtomobili pa so eni najdražjih in iskanih starodobnikov na svetu.