Pogledali si bomo, kakšno je stanje pri nas in v sosednjih državah – o snemanjih na javnem mestu lahko udarimo dolgo in široko debato, a vsaj pri nas in v Italiji nekih hudih restrikcij ni. Predpogoji so, da je nimate nalepljene tako, da bi motila pogled, pred objavo pa je treba skriti identitete ljudi. Pri nas policisti vedno pogledajo tudi posnetek, če so okoliščine nesreče nejasne in ga upoštevajo, enako sem pred leti v enem od postopkov proti vozniku tovornjaka, ki je trdil, da ni zapeljal skozi rdečo na prehodu in šolarji na poti v šolo, predstavil posnetek, čeprav je voznik trdil, da je bila zelena. Od tam naprej je bilo jasno vse.

Druga pesmica pa je Avstrija, kjer je bilo do nedavnega kamero prepovedano uporabljati – tudi če je bila ugašena, vam je lahko policist napisal kazen. Helmuti so prav lovili vse, ki so imeli karkoli visečega ali stoječega na armaturki ali šipi, tudi telefone.

Vmes se je ta nesmisel odpravil, pravila pa so precej ohlapna – v Avstriji velja, da morajo biti vse fiksne kamere, ki snemajo javna mesta, registrirane pri oblasteh – govorimo o uličnih nadzornih kamerah in tako naprej. Na drugi strani avstrijski OAMTC pravi, da to za avtomobilske kamere ne velja, zato jih lahko uporabljate, ne smete pa nikjer objaviti posnetka. Vsaka objava, na kateri je razvidna registrska tablica, ki omogoča identifikacijo, je kazniva s kaznijo do 10 tisoč evrov.

Madžarska je še bolj posrečena – tam lahko kamero uporabljate v zasebne namene, ni pa definirano, kaj to sploh je. Je pa še nekaj pogojev – posnetek mora biti v nizki ločljivosti in z nizkim številom sličic na sekundo, posnetek pa mora biti izbrisan v petih delovnih dneh.

Eno so predpisi, drugo pa realnost – v Švici na primer lahko kamera deluje le pet sekund pred nesrečo, v Rusiji pa večina zavarovalnic celo pogojuje sklenitev zavarovanja in popuste z nameščeno kamero v avtomobilu. V ZDA pa omejitev, dokler ste na javnem mestu, tako ali tako ni.