Z Borutom, še enim zanesenjakom iz društva, sva dobila kazensko nalogo, da iz enega od zasilnih depojev, kamor smo raztovorili muzejsko kramo pred prenovo muzeja, v domači kvart vrneva dve stekleni vitrini. Nič lažjega kot to, sta rekla dva televizijska pujska in potem sva z Rangerjem odpujsala prav do servisnega vhoda za kompleksom Tobačne, točneje za upravno enoto in uradom za priseljence.

S pomočjo kamere se je dalo lepo naciljati skozi drobna vstopna vrata in zapeljati vzvratno do vhoda v skladišče. Tam sva v dveh vožnjah naložila dve stekleni vitrini, z dvema metroma dolžine sta ravno prav gledali do roba spuščenih vratc, jih zvezala s trakovi in za vsak slučaj zapičila še rdečo zastavico, zaplenjeno nekoč na F1 v Zeltwegu.

In ker smo računalničarji zelo »resni« ljudje, seveda ni bilo treba dvakrat reči, da je z napisi na omari vse skupaj postalo zabavno tudi za okoli nas vozeče.

Take tovore Ranger reši brez težav, je pa res, da ravno rolo predstavlja tisti problemček, zaradi katerega morajo biti vratca spuščena – seveda pa se ga da začasno tudi sneti in spraviti z nekaj pravega orodja.

In ker dve omari nista dovolj, je Ranger po nekaj letih tavanja v domače bokse zapeljal še naš gokart Interceptor. V dokaj klavrnem stanju po selitvi Stankotovega kartodroma iz Črnuč na Brnik pred leti, bi šel na keson brez težav, če mu ne bi širine dodatno snedli zadnji dve kolesi, ki naredita tovor širši od 1,8 metra. Ampak tudi to se da. Interceptor bo zdaj morda deležen prenove.